Ko je obdolženec obdolžen več kaznivih dejanj in se za nekatere od njih postopek konča z neobsodilno odločbo, za druge pa z obsodilno sodbo, se obdolženec za dejanje(a), za katero(a) ni bil obsojen, ne obsodi na povrnitev stroškov, če se ti stroški dajo izločiti iz skupnih stroškov (2. odstavek 95. člena ZKP). Le v takem primeru ti stroški bremenijo proračun.
dogovor o skupni gradnji - sprememba solastniških deležev na nepremičnini - spojitev - prirast - gradnja na tujem zemljišču - povrnitev vlaganj - izravnalni zahtevek - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Določbe ZTLR o spojitvi, prirasti oziroma o gradnji na tujem zemljišču (23. do 26. člen) urejajo razmerja, ki so nastala brez dogovora (o spojitvi, prirasti oziroma gradnji). Ker je šlo v konkretnem primeru za dogovorjeno skupno gradnjo (oziroma nadgradnjo in prezidavo), določbe 23. člena ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice ne prehajajo v poštev. Kadar (so)lastnik z gradnjo soglaša in pri njej celo sodeluje, lahko govorimo le o skupni gradnji, ki je poseben pravni temelj za pridobitev (so)lastnine graditeljev (prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 175/2000 z dne 31.1.2001).
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - subjektivne okoliščine - drugi kazenski postopki - domneva nedolžnosti
Pri presoji ponovitvene nevarnosti lahko sodišče upošteva ne le podatke o kaznivih dejanjih, za katera je bil obdolženec pravnomočno obsojen, ampak tudi o tistih, katerih storitve je šele utemeljeno osumljen. Prav tako lahko sodišče sklepa na obstoj ponovitvene nevarnosti na podlagi okoliščine, da je bil obdolženec obravnavan v postopku za mladoletnike, ki je bil pravnomočno zaključen z izrekom vzgojnega ukrepa.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3, 3/2-16. Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-95 člen 4.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
nezgodno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO plus) - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Vrednost spora zaradi plačila zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja in zaradi plačila odškodnine iz naslova prostovoljno sklenjenega zavarovanja za telesne poškodbe voznika se zaradi različne dejanske in pravne podlage presoja za vsak zahtevek posebej.
Vzrok požara v avtomobilu je bila vožnja z zategnjeno ročno zavoro, kar je v jasni vzročni zvezi z ugotovljeno stopnjo tožnikove alkoholiziranosti. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev določb zavarovalne pogodbe. Zato tožnika zadene pogodbeno dogovorjena sankcija, torej izguba zavarovalnih pravic.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker sodba sodišča prve stopnje daje vtis, da je sodišče trditve, ki tvorijo samostojno tožbeno podlago (neposredno utemeljujejo zahtevek za pravno varstvo) enostavno prezrlo, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake tudi pritožbeno sodišče ne more sanirati, saj mora biti pravica stranke, da sodišče njene navedbe in argumente obravnava in se do njih opredeli, zagotovljena na obeh stopnjah rednega sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - presoja zatrjevanega protipravnega ravnanja sodnikov na istem sodišču
Razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP narekuje, da o zatrjevanem protipravnem ravnanju sodnikov presoja drugo sodišče in ne tisto, pri katerem naj bi prišlo do protipravnega ravnanja.
prodaja nepremičnine - odgovornost za pravne napake - obremenjenost nepremičnine z zastavno pravico (hipoteko) - znižanje kupnine
Določba prvega odstavka 508. člena ZOR se nanaša na pogodbeno dogovorjeno stanje stvari, torej na izrecen (če gre za pisno pogodbo, zapisan) pogodbeni dogovor strank o tem, da bo uresničevanje lastninske pravice na stvari, ki jo bo prodajalec z ustreznim razpolagalnim pravnim poslom prenesel na kupca, omejeno z določeno (drugo) pravico oziroma pravnim dejstvom. Hipoteka zato ne bi imela značilnosti pravne napake le, če bi se stranki prodajne pogodbe izrecno dogovorili, da je stanovanje, ki je predmet prodaje, obremenjeno s hipoteko. Ker pa takega (izrecnega) dogovora (oziroma tožničine privolitve) ni bilo, je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je šlo za pravno napako. Kupovalka namreč stanovanja ni prevzela v ustreznem (običajnem) pravnem stanju.
nacionalizirano zemljišče - prenos pravice uporabe s kupoprodajno pogodbo
Če je bilo zemljišče nacionalizirano po ZNNZ, se šteje za podržavljeno v smislu ZDen takrat, ko je bila tudi pravica uporabe odvzeta na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen. To pa v tem primeru ni bilo, saj je prejšnja lastnica pravico uporabe prodala občini na podlagi kupoprodajne pogodbe in jo na ta način konzumirala.
enotno dovoljenje za gradnjo - ugovori sosedov in mejašev
Ugovori in pripombe sosedov in mejašev se v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo upoštevajo le, če zadevajo obstoj samih zakonitih pogojev, vsi ostali ugovori drugačne vrste pa se v tem postopku štejejo za zasebnopravne in jih upravni organ ne more upoštevati.
denacionalizacija - odločanje v obnovljenem postopku
Odločba, s katero je bil končan postopek, zoper katerega je bila dovoljena obnova postopka, se pusti v veljavi, če se v obnovljenem postopku ugotovi, da je pravilna in zakonita. Ker tožnik ni lastnik celotnega funkcionalnega zemljišča, temveč le solastnik do še neugotovljenega deleža, ki se ugotovi glede na obseg njegove etažne lastnine v objektu, mu z denacionalizacijsko odločbo ni poseženo v lastninsko pravico, saj se s to denacionalizacijsko odločbo vrača del objekta, ki ni v njegovi lasti, ter ustrezen nedoločen delež na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
nacionalizacija posojilnice - upravičenci do denacionalizacije - posojilodajalci
Ker je zakonodajalec ob nacionalizaciji posojilodajalce (ob določenih pogojih) štel za solastnike podjetja, jih je potrebno pri vračanju podjetja šteti za upravičence.
ustavitev upravne izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - predložitev pooblastila
Z osebno vročitvijo odločbe tožnici niso bila kršena pravila o vročanju pooblaščencu, saj pooblaščenec, ki je stranko zastopal v upravnem sporu, ni predložil pooblastila tudi v upravnem postopku, v katerem je bila izdana navedena odločba tožene stranke.
ZUP člen 279, 279/1.ZPP člen 184. ZUS člen 16, 16/1, 23,23/3, 67, 67/2, 73.
ničnost denacionalizacijske odločbe
Odločba se lahko izreče za nično le, če je za to podan kateri od razlogov, izrecno predpisanih v 1. odstavku 279. člena ZUP. Če se z denacionalizacijsko odločbo ne poseže v solastnino fizičnih oseb na skupnem funkcionalnem zemljišču, taka denacionalizacijska odločba ni nična niti po 2., niti po 3., niti po 5. in niti po 6. točki 1.
ZUstS člen 44.ZDen člen 4. ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5, 60, 60/1-1, 75, 75/1, 77, 77/2-3.
vračanje premoženja na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957 - nepravnomočno končan postopek denacionalizacije - upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Če v nepravnomočno končanih denacionalizacijskih zadevah, kjer gre za vračanje premoženja, podržavljenega na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-58/04 z dne 10.2.2005 (Ur. list RS, št. 18/05), sicer gre za zmotno uporabo materialnega prava. Tožba se v delu, ki ni bil predmet pritožbe v upravnem postopku, zavrže.