ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.
neupravičena pridobitev – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izognitev sili – spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi
Prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda kljub temu plača (prikrajšanja torej ne želi), ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko ob neplačilu zadele kakšne posledice in ki se mu razen s plačilom težko izogne.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - varnostni zadržek - pravica do obrambe - ugovor
Glede na to, da je tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja obrazložila vsebino varnostnega zadržka, je bila tožniku v ugovornem postopku zagotovljena možnost obrambe.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 271/1-1, 272. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o prodaji in nakupu električne energije – izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem, ali obstojijo domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje iz 272. čl. ZFPPIPP, ni pa presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil računov za električno energijo s spornimi asignacijami prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – pridobitev ločitvene pravice
V postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, pridobi z vknjižbo (1. odst. 244. čl. ZIZ). Za predmetno zadevo je torej pomembno (le), ali je bila pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom v zemljiški knjigi vknjižena zastavna pravica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, je bistveno, da je odpoved podana znotraj 30-dnevnega roka, ki začne teči od trenutka, ko se delodajalec seznani z razlogom za odpoved (s kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja). Vročena je lahko tudi po izteku tega roka, kot v konkretnem primeru, ko vročevalec delavca ni našel na naslovu njegovega prebivališča, tako da mu je obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku za dvig pisanja, pustil v hišnem predalčniku. Odpoved se je nato štela za vročeno po 15-dneh.
Nečakinji zapustnice ne pripada pravica do nujnega deleža na podlagi vstopne pravice po umrlem očetu – bratu zapustnice, saj je po stališču pravne teorije v primeru uporabe instituta vstopne pravice nujni dedič lahko zgolj oseba, ki jih ZD v 25. členu priznava to lastnost.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
Tožnici sta vključeni v regijsko dežurno službo, kar pa ne pomeni, da dežurstvo opravljata kot urgentno službo, da bi bili upravičeni do plače, določene za takšno delo.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence brezposelnih oseb - odklonitev zaposlitve - primerna zaposlitev
V kolikor je imel tožnik zdravstvene težave in je bil zaradi tega omejen pri aktivnem iskanju zaposlitve, je bila njegova pravica (pa tudi dolžnost), da poskrbi za ustrezno zdravljenje oziroma pridobitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za določena dela. Zaradi (nedokazanih) navedb o zdravstvenih težavah tožnik ne bi smel odkloniti ponujene primerne zaposlitve oziroma ne bi smel povzročiti (z navedbami, da za delo ni zmožen), da delodajalec z njim ni hotel skleniti pogodbe o zaposlitvi. Zaradi takšnega ravnanja ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 446. ZPIZ/92 člen 56, 57, 96, 96/2. ZUP člen 223.
pravice na podlagi invalidnosti - očitna pomota - sklep o popravi
Pri izdaji odločbe toženke, v kateri je bilo navedeno, da se tožnici priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, je prišlo do očitne pisne pomote, saj je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, da se tožnici te pravice ne priznajo, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. To očitno pisno pomoto je tožena stranka zakonito popravila z izdajo sklepa o popravi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – domneva obstoja izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu – pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
izvršilni stroški – potrebni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin
Ker je izvršilno sodišče, skladno z upnikovim predlogom za izvršbo, dovolilo izvršbo za poplačilo denarne terjatve z več sredstvi in predmeti izvršbe, je bil rubež premičnin, ki ga je poskusil opraviti izvršitelj še pred celotnim poplačilom upnikove terjatve, upravičen. Stroške izvršitelja je zato upniku dolžan povrniti dolžnik, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot se izračuna pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Ker ima tožnik krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se mu invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov, ki jih je zavarovanec prejel oziroma je bil na njihovi podlagi zavarovan v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec ima v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela. Kaj pomeni izraz „ob poteku poskusnega dela“, je stvar sodne razlage. Ravnanje tožene stranke v konkretnem primeru, ko je tožnici vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 13 dni pred potekom poskusnega dela in ji delovno razmerje zaključila z dnem poteka poskusnega dela, je zakonito.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu ni treba zagotoviti zagovora, saj to ni zakonski pogoj za zakonitost odpovedi. Neuspešno opravljeno poskusno delo ni krivdni razlog za odpoved, delodajalec mora le dokazati, da delavec ni izpolnil pričakovanj, delavcu pa ni potrebno zagotoviti še zagovora pred odpovedjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0072366
OZ člen 12, 82, 82/1, 627, 649, 1016, 1016/2, 1017, 1017/1, 1019, 1019/4, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. ZPP člen 8, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 10, 10/3, 11, 11/3, 12, 12/1.
ugotavljanje pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbe - poroštvena pogodba - pogojno poroštvo - neizvedena dela - manjvrednost izvedenih del - pogodbena kazen - uzance - dokazna ocena - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Investitorja sta se tožeči stranki zavezala, da bosta v kolikor G. (v tem postopku tretjetožena stranka, v Dogovoru pa opredeljena kot naročnik) ne bo plačal izvajalcu (tožeči stranki) zapadlih obveznosti po potrjenih situacijah, izdanih po pogodbi št. 420/07 -G z dne 07. 08. 2007, namesto naročnika poravnala dolg po potrjenih zapadlih situacijah. Navedena izjava investitorjev tožeči stranki ima vse sestavine poroštvene pogodbe iz 1012. člena OZ, ne glede na to, kako je taka vsebina poimenovana. Navedeno poroštvo v dogovoru pa je bilo vezano na potrditev obveznosti tretjetožene stranke iz zapadlih situacij. Gre torej za pogojno poroštvo po drugem odstavku 1016. člena OZ.
Sodišče ni dolžno izvajati prav vseh predlaganih dokazov za ugotavljanje določenega pravno relevantnega dejstva. Kadar na podlagi že izvedenih dokazov sodišče s stopnjo gotovosti ugotovi določeno pravno relevantno dejstvo, se izkaže dokazovanje o neobstoju tega dejstva nepotrebno obremenjevanje postopka.
ZJU člen 24, 24/3, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - uradnik - razrešitev - dokončna odločba - odpravnina - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Ker pritožba zoper odločitev o kršitvi pravic iz delovnega razmerja v primeru prenehanja delovnega razmerja zadrži izvršitev odločbe, je lahko tožniku - javnemu uslužbencu - delovno razmerje zakonito prenehalo šele, ko je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal dokončen, torej šele z dnem vročitve sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep organa prve stopnje.
Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Zapis tožnice v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca), da prosi za sporazumno takojšnjo razrešitev, ne pomeni, da predlaga sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi (ampak le eventualno za skrajšanje odpovednega roka). Ker stranki po odpovedi (delavca) nista sklenili sporazuma o skrajšanju odpovednega roka za ustrezno odpravnino, ki bi jo prejela tožnica, je tožnica upravičena do odpovednega roka.