ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 174, 179.
zamudna sodba - delna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - navadni sospornik - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Prvotožena stranka (tožnikov delodajalec) in drugotožena stranka (zavarovalnica, pri kateri ima tožnikov delodajalec zavarovano odgovornost za škodo) sta v sporu, v katerem tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, navadna sospornika. Iz tega razloga se učinki pravdnih dejanj ene tožene stranke ne raztezajo na drugo toženo stranko, sodišče prve stopnje pa je - glede na to, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo le zoper prvotoženo stranko, ki na tožbo ni odgovorila.
Ob upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku – resničnost izjave družbenika
Sodna odločba, ki nalaga določene obveznosti družbi, obvezuje družbo, da jih v poslovnih knjigah ustrezno upošteva. Zato izjava družbenika, da so poplačane vse obveznosti družbe, v trenutku, ko je zoper družbo že izdana sodba, s katero ji nalaga obveznost plačila terjatve upniku, družba pa te terjatve še ni plačala, ne more biti v tistem trenutku resnična.
Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – domneva obstoja izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu – pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožnica v pritožbi nadalje zatrjuje, da na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu dejansko posluje in v dokaz tem navedbam predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika družbe. S tem izpodbija ugotovljen obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Vendar v prid navedeni trditvi ne ponudi nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na dejansko poslovanje družbe na v sodni register vpisanem poslovnem naslovu. Trditvena podlaga za presojo dejanskega poslovanja družbe na tem naslovu je torej tako pomanjkljiva, da je sodišče tudi s predlaganim zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more preizkusiti. Tako kot v pravdnem postopku tudi v registrskem postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ob smiselni uporabi določb ZPP velja, da se dokazi ne izvajajo v informativne namene, torej z namenom, da bi se z dokazom dopolnile nepopolne navedbe o pravno relevantnih dejstvih.
ZPP člen 277, 278, 278/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka - terjatev iz delovnega razmerja
Dejstvo, da je toženec v odgovoru na tožbo za določene tožbene zahtevke navedel, da niso bili plačani iz razloga, ker ni bilo denarja, oz. da je zahtevek utemeljen do določene višine, ne daje podlage za izdajo zamudne sodbe, temveč eventualno za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, vendar bi bilo tudi pred tem potrebno s tožencem razčistiti, glede na laične vloge, ali dejansko pripoznava tožbene zahtevke v določenih delih. Nikakor pa ni mogoče v primeru, ko je toženec odgovoril na tožbo, čeprav z laično vlogo, izdati delne zamudne sodbe.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence brezposelnih oseb - odklonitev zaposlitve - primerna zaposlitev
V kolikor je imel tožnik zdravstvene težave in je bil zaradi tega omejen pri aktivnem iskanju zaposlitve, je bila njegova pravica (pa tudi dolžnost), da poskrbi za ustrezno zdravljenje oziroma pridobitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za določena dela. Zaradi (nedokazanih) navedb o zdravstvenih težavah tožnik ne bi smel odkloniti ponujene primerne zaposlitve oziroma ne bi smel povzročiti (z navedbami, da za delo ni zmožen), da delodajalec z njim ni hotel skleniti pogodbe o zaposlitvi. Zaradi takšnega ravnanja ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje zavarovanja
Četudi zavarovancu preneha zavarovanje, se mu starostna pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni v ZPIZ-1 (pokojninska doba, starost).
Tožnici sta vključeni v regijsko dežurno službo, kar pa ne pomeni, da dežurstvo opravljata kot urgentno službo, da bi bili upravičeni do plače, določene za takšno delo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec ima v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela. Kaj pomeni izraz „ob poteku poskusnega dela“, je stvar sodne razlage. Ravnanje tožene stranke v konkretnem primeru, ko je tožnici vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 13 dni pred potekom poskusnega dela in ji delovno razmerje zaključila z dnem poteka poskusnega dela, je zakonito.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu ni treba zagotoviti zagovora, saj to ni zakonski pogoj za zakonitost odpovedi. Neuspešno opravljeno poskusno delo ni krivdni razlog za odpoved, delodajalec mora le dokazati, da delavec ni izpolnil pričakovanj, delavcu pa ni potrebno zagotoviti še zagovora pred odpovedjo.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 446. ZPIZ/92 člen 56, 57, 96, 96/2. ZUP člen 223.
pravice na podlagi invalidnosti - očitna pomota - sklep o popravi
Pri izdaji odločbe toženke, v kateri je bilo navedeno, da se tožnici priznajo pravice iz invalidskega zavarovanja, je prišlo do očitne pisne pomote, saj je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, da se tožnici te pravice ne priznajo, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. To očitno pisno pomoto je tožena stranka zakonito popravila z izdajo sklepa o popravi.