ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
materialne avtorske pravice – odpoved avtorski pravici – male avtorske pravice – kolektivna organizacija – obvezno upravljanje malih avtorskih pravic – načelo teritorialnosti
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita ali ne. Avtor v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - neobličnost zavezovalnega posla – nedobrovernost – pridobitev dela nepremičnine v posest -
P
omanjkanje obličnosti pravnega posla, s katerim se je prenašala lastninska pravica na nepremičnini v času veljavnosti ZPN, samodejno ne izključuje dobre vere kupca. V sodni praksi se je namreč ustalilo stališče, da mora biti izhodišče za presojo, ali naj velja tudi pogodba, ki ji manjka obličnost, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena, v pravu trdno zasidrano načelo realizacije pogodbe.
Ker sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo prepričanja ugotoviti predmeta zatrjevane pogodbe oziroma ni moglo ugotoviti, da je bil ustrezen zavezovalni pravni posel sklenjen ravno za vtoževani del nepremičnin, tudi ni moglo sklepati o kakršni koli realizaciji pravnega posla. Že zaradi nedokazanosti ustrezne pravnoposlovne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (zgolj ugotovitev takšnega dejstva namreč utemeljuje dobro vero v času pridobitve, dokazno breme za takšno dejstvo pa je na tožeči stranki), je posledično tožnikov zahtevek neutemeljen in presoja ostalih pogojev za priposestvovanje nepremičnine ni potrebna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0079541
ZIL-1 člen 3, 3/2, 44, 44/1, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b, 119/3. ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/3, 347/3-1. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110, 110/2.
nacionalna blagovna znamka - blagovna znamka Skupnosti - izbris blagovne znamke - prepoved uporabe znaka - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - zamenljivost znamke - podobnost znaka - podobnost blaga
CTM uživa varstvo v Sloveniji po Uredbi in po ZIL-1, nacionalna blagovna znamke pa le po ZIL-1. Na podlagi ZIL-1 proti CTM ni mogoče uveljavljati nobenih zahtevkov. Obe blagovni znamki sta podvrženi načelu teritorialnosti. Imetnik CTM tako uživa varstvo po vsej Skupnosti, imetnik nacionalne blagovne znamke pa le v tisti državi, ki pravico prizna.
Za presojo podobnosti blaga je potrebno upoštevati blago, ki ga ščiti blagovna znamka, ne pa izdelkov, ki se. dejansko prodajajo pod to znamko. Za pravilno presojo podobnosti niso pomembni konkretni izdelki, pač pa blago, na katero se registrirana znamka nanaša.
Uredba ne vpliva na pravico do začetka postopka po civilnem pravu države članice za prepoved uporabe CTM, če se uporaba nacionalne blagovne znamke lahko prepove po pravu te države članice. Ker bi se prepoved uporabe blagovne znamke (če bi bila ta znamka nacionalna znamka) nedvomno dosegla na podlagi tožbe po 120. členu ZIL-1, taka presoja predstavlja podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka po drugem odstavku 110. člena Uredbe.
ne ultra alterum tantum – bančne vloge – argument teleološke redukcije
V obligacijskih razmerjih trajanja, kakršno je razmerje bančnega depozita, kjer banka obresti sproti pripisuje glavnici, pravila ne ultra alterum antum ni mogoče uporabiti.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 128. člen ZD, ker pokojni R.D. od Občine G. in nato Občine C. ni prejemal pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, pač pa protidajatev za izročene nepremičnine.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
stroški postopka – delni uspeh - uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi – odškodninska pravda
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, je sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče je materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala.
ZDR člen 6.a, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da bi imela kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujše posledice za delodajalca, ampak le, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
odškodninska odgovornost – padec na mokrih in spolzkih tleh – opustitev čiščenja – sklepčnost tožbe – premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka – zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Na podlagi ugotovitev, da so bila tla okrog vozička zaradi polite pijače pogosto mokra in posledično spolzka, da je bila zaradi tega nasploh, sploh pa v danem okolju, kjer se gibljejo tako starejši, manj okretni ljudje v oskrbi toženkinega zavarovanca, kot tudi zunanji obiskovalci, povečana nevarnost za poškodovanje, in da je bilo tveganje za nastanek poškodb možno zmanjšati že z nezahtevnimi in stroškovno sprejemljivimi ukrepi, je zavzeto stališče izpodbijane sodbe, da je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje te nevarnosti, pa teh ni izkazal in je zato odškodninsko odgovoren za škodo zaradi padca na takih tleh, pravilno.
Stališče izpodbijane sodbe, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude, in da je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti, je pravilno.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – leasing avtomobila - trditveno in dokazno breme
V sporu, kolikšen je delež vsakega od zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) na skupnem premoženju, sodišče na podlagi 59. člena ZZZDR poleg njunega dohodka, res upošteva tudi druge okoliščine, kot so na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, vendar le, če pravdni stranki takšne okoliščine (pravočasno) zatrjujeta. Pritožnik prvič v pritožbi navaja, da je tožnico vozil v službo in domov, kar bi lahko bila ena od upoštevnih okoliščin, vendar pa takšna navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Enako velja za trditev, da tožnica doma ni nič delala.
plača – bruto znesek – neto znesek – trditveno in dokazno breme – ugovor dolžnika – obrazloženost ugovora – določenost predloga za izvršbo
V predmetni zadevi iz predloga za izvršbo sploh ne izhaja, na kakšen način je upnik od dosojenih bruto zneskov razlike v plači izračunal pripadajoče neto zneske, zato je od dolžnika neupravičeno zahtevati, da se izjasni do tega obračuna kakorkoli drugače kot s predložitvijo svojega izračuna, kar pa je dolžnik tudi storil. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik glede na dejstvo, da upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil, kako je izračunal dolgovani znesek, v zadostni meri utemeljil, kako je izračunal svoj dolg in je s tem podal zadostno trditveno podlago za ugovor, da je svojo obveznost iz sodbe kot izvršilnega naslova že izpolnil.