začasna nezmožnost za delo - vzrok - poškodba pri delu
Tožnikove psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je tožnik utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 147. ZVZD člen 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - odgovornost za delavce - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Če delavec povzroči škodo tretji osebi (sodelavcu) pri delu ali v zvezi z delom, je za škodo odgovoren delodajalec. Ne sicer zato, ker bi delavcu sam naročil, da ravna neskrbno, temveč zato, ker je postavil delavca, da deluje zanj, s tem pa je nase prevzel odgovornost tudi za način dela delavca. Delodajalec odgovarja za škodo celo, če jo delavec povzroči namenoma, iz objestnosti, škodoželjnosti, če je škodo povzročil v zvezi z izpolnjevanjem svojih zadolžitev. V takem primeru ima delodajalec nasproti delavcu, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, regresni zahtevek. Svoje odgovornosti se bo torej delodajalec razbremenil le, če bo dokazal, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
V primeru, ko določena stvar ali dejavnost ni nevarna sama po sebi, temveč taka postane glede na okoliščine primera, je treba razlikovati med primeri, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, in primeri, ko ni tako. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
ZSDP člen 81, 88, 102, 103. ZPIZ-1 člen 138, 142. ZUP člen 7, 8.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (ki se prizna staršem takega otroka za kritje povečanih stroškov), ne izključuje priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo takemu otroku po drugih predpisih (ta dodatek se prizna kot osebna pravica osebi, ki potrebuje pomoč in postrežbo).
pravni interes - pritožba - zavrženje pritožbe - prekinitev postopka - poslovna sposobnost - denarna socialna pomoč
Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 123a, 123a/1, 232, 232/4, 234, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZDavP-2 člen 87.
začetek stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti – obstoj terjatve – aktivna legitimacija
Družbenik dolžnika lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožnici je še naprej podana III. kategorija invalidnosti in je s priznanimi omejitvami zmožna za delo v polnem delovnem času, kot je bilo določeno z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke. Ker pri njej ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi šlo za novo invalidnost, zahtevek za (odpravo odločb tožene stranke in) priznanje novih pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen.
Iz aktov tožene stranke ne izhaja, da se kadrovski dodatek in posebni dodatek delavcu, ki ju tožnica vtožuje, podelita avtomatično vsem delavcem. Iz tega razloga bi morala tožnica dokazati, da sta ji bila dodatka k plači priznana. Četudi je dodatka k plači prejemala pred spornim obdobjem, tudi ne pomeni, da je do dodatkov (zgolj na podlagi predhodnega prejemanja) upravičena še za naprej.
ZZVZZ člen 39, 43. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 63, 259, 259/3.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - spremstvo med zdravljenjem - izjemni primer
Tožnik ima, čeprav je že dopolnil 18 let, za čas napotenega zdravljenja v Nemčijo pravico do povračila stroškov spremstva matere, ker gre za izjemno situacijo, ko je bila prisotnost enega izmed staršev zaželena, da se olajša testiranje oziroma da so rezultati testiranja bolj kakovostni. Tožnikov primer je izjemen tudi zaradi tega, ker so pri njem poleg medicinskih težav podani nevropsihološki zapleti, tožnik ima težave s spominom in komunikacijo.
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14. ZDSS-1 člen 63, 82.
invalidnost - invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov razsodilo, da tožnica do dneva izdaje dokončne odločbe toženke ni popolnoma izgubila zmožnosti opravljati organizirano pridobitno delo, da je pri njej še podana preostala delovna zmožnost, da ni mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije niti priznati pravice do invalidske pokojnine. Kljub temu je v izreku izpodbijane sodbe toženki naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine. S takšno odločitvijo je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - sodno varstvo
Tožnica se s sporazumom o ureditvi medsebojnega pravnega razmerja (s katerim se je dogovorila za odškodnino namesto odpovednega roka in v katerem je navedeno, da stranki druga do druge nimata nobenih zahtevkov) ni mogla odpovedati sodnemu varstvu v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
invalidnost - vzrok invalidnosti - pravice na podlagi invalidnosti - gostota zavarovanja
Tožnik se je poškodoval v tujini, ko ni bil zavarovan pri toženi stranki (ZPIZS). Njegova invalidnost tako ni posledica poškodbe pri delu, kar pomeni, da bi tožnik - za priznanje pravic na podlagi invalidnosti - moral izpolnjevati pogoj gostote pokojninske dobe.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-10.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kriva izpovedba - pravnomočna sodba - postulacijska sposobnost
Stranka mora v predlogu v obnovo postopka predlagati nova dejstva in nove dokaze, to pa niso časopisni članki, temveč dejstva in dokazi, ki se nanašajo na stranke postopka. Ker obnovitveni razlog ne more biti časopisni članek, se sodišču prve stopnje do njega ni bilo potrebno opredeljevati.
Kot izhaja iz 1. odst. 158. čl. ZPP, je zakonska obveznost tožeče stranke, ki umakne tožbo, da mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške (z izjemo, ki je tam navedena, vendar pa ta v obravnavanem primeru ni podana). Možno je sicer, da se stranki dogovorita drugače, vendar pa se mora na drugačen dogovor tožeča stranka sklicevati, ko umakne tožbo.
pravica zavoda - zahtevek na povrnitev škode od delodajalca - mnenje izvedenca za varstvo pri delu
Ker je bil zahtevek tožeče stranke oprt na prvi odstavek 87. člena ZZVZZ (zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi), je za (pravilno) odločanje o tožbenem zahtevku upoštevno prav mnenje izvedenca za varstvo pri delu, ne pa izvedenca gradbene stroke za nizke gradnje.
ZDR člen 42, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 111, 111/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - štetje rokov - plača - znižanje plače
Ker je glavni namen roka za zagovor, da ima tožnik dovolj časa, da se pripravi na zagovor, ob dejstvu, da je tožnik podal pisen zagovor in zavračal vsa očitana dejanja kot neutemeljena, tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, kljub temu da je imel za pripravo na zagovor dva delovna dneva in ne tri delovne dni, kot je to določeno po drugem odstavku 83. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje o delu spremenjenega tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika in za reintegracijo ni odločilo, je pa odločilo o drugem delu (denarnem delu) spremenjenega tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo. Ker iz obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in da je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo, izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
sklep o umiku postopka - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba delodajalca
Pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca (zoper delodajalca prenosnika in prevzemnika) gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora. Razširitev tožbe na drugega delodajalca ne pomeni zlorabe pravic delavca, zaradi katerih bi bil dolžan povrniti stroške delodajalcu.
stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.