ZDD-1 člen 25, 31. ZVOP-1 člen 74, 77. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tatvina - uporaba dokazov - videoposnetek - pravica do zasebnosti - varstvo lastninske pravice - načelo sorazmernosti - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti
Izvedba dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, je v pravdnem postopku lahko dopustna le, če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine. Poleg tega mora imeti izvedba takšnega dokaza še prav poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava, sodišče pa mora v takem primeru upoštevati tudi načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost.
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno uporabili t.i. test sorazmernosti v zvezi z dopustitvijo izvedbe in uporabe poročila detektiva oziroma nastavitve pasti za male tatove (označeni bankovci). Kljub temu, da je bilo z navedenim ukrepom poseženo v tožničino pravico do zasebnosti, je glede na vse okoliščine primera veliko močnejši interes – z varstvom zasebne lastnine – izkazala toženka in njen varovanec.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - odškodnina za premoženjsko škodo - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
poškodba pri delu - padec delavca - odškodnina - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, tako tudi na ugotovitev, da v tem primeru kolektivno nezgodno zavarovanje ni bilo sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje.
Navedeno pomeni, da je v tej zadevi vprašanje vštevanja že prejete zavarovalne vsote treba presojati na podlagi drugega odstavka 972. člena OZ, ki določa, da ima zavarovalec oziroma upravičenec pravico do odškodnine od tretjega, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, ne glede na njegovo pravico do zavarovalne vsote, če gre za osebno zavarovanje. Z drugimi besedami ta določba dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je ta izplačana na podlagi osebnega zavarovanja.
Odgovor na vprašanje, ki je bilo dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije se tako glasi, da se v konkretnem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - zakoniti zastopnik - potek mandata - vpis v register
Novi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponovljen postopek - sprememba dokazne ocene
Sodišče prve stopnje v drugem sojenju ni ugotovilo drugačnih dejstev kot v prvem (čeprav je ugotovilo nekatera nova), napravilo pa je drugačno dokazno oceno. Dejstvo, da se je po dopolnitvi dokaznega postopka prvotna presoja sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane odpovedi izkazala kot napačna, ne pomeni kršitve tožnikove ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - kršitev delovnih obveznosti - zloraba bolniškega staleža
Stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženka pisno opozorilo podala nezakonito, ker udeležba tožnika na zabavi ni podaljšala oziroma vplivala na potek zdravljenja, je v nasprotju z namenom, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo. Zato, da ga odvrne od nadaljnjih kršitev, lahko delodajalec delavca pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Sodišči pri presoji obstoja kršitve neutemeljeno nista upoštevali, da aktivna udeležba na zabavi - ne glede na to, ali je tam tožnik igral na instrument oziroma le vrtel glasbo, sedel ali poskakoval in ali si je s tem dejansko podaljšal zdravljenje - ne sodi v kontekst zdravljenja.
− ali je možno pobotati terjatev iz sorazmernega dela odpravnine po določbi šestega odstavka 91. člena ZDR-1, čeprav njena višina med strankama še ni bila dogovorjena in sodišče o tem še ni odločilo,
− kdaj je delavec v zamudi z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v sodnem postopku ugotovljena njena nezakonitost.
ZDR-1 člen 9, 129, 129/1, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri dosedanjih delodajalcih;
– ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 nanaša na višino ali tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna;
– ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja z odločitvijo sodišč nižje stopnje pravnih vprašanj sploh ni postavila.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek za delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
− ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna in
− ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi - opis dejanja - namen
Pri konkretizaciji posameznega znaka kaznivega dejanja zadošča, če znak kaznivega dejanja izhaja iz opisa delavčevega ravnanja. V opisu tožnikovega ravnanja je dovolj jasno konkretiziran očitek, da je tožnik ravnal z namenom povzročitve premoženjske škode, pa tudi očitek, da je ravnal z namenom pridobitve (ne)premoženjske koristi sebi ali komu drugemu.
pogodba o zaposlitvi - višina osnovne plače - trditveno in dokazno breme - dokazna presoja - metodološki napotek
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da so dokazi, ki govorijo v prid dejstvu, da je toženka za novo delovno mesto ponudila tarifni količnik 10,921 in osnovno plačo v višini 5.743,07 EUR, bolj prepričljivi od nasprotnih dokazov. Dejstvo, da tožnica pogodbe o zaposlitvi ni predložila v izvirniku, temveč v notarsko overjenem prepisu, samo po sebi še ne vzbuja dvoma v pristnost listine, kot to skuša prikazati toženka. Trditve slednje, da izvod sporne pogodbe, ki ga je tožnica predložila notarki, ni pristen oziroma naj bi bil celo ponarejen, so ostale nedokazane. Glede teh trditev je bilo dokazno breme na toženki in posledično tudi dokazni riziko (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Predlagala je sicer postavitev izvedenca ustrezne stroke, vendar pri predlaganem dokazu ni vztrajala.
Neutemeljen je očitek o kršitvi, ker sodišče glede notarsko overjenega prepisa pogodbe o zaposlitvi št. 3 in ostalih odločilnih dejstev ni odločilo na podlagi določbe 215. člena ZPP. Ker sodišče v obravnavanem primeru ni bilo v dokazni oziroma spoznavni krizi, ni šlo za situacijo, ki jo ureja 215. člen ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - mobing - sindikalni zaupnik
Zamujanje na delo predstavlja kršenje ene od osnovnih delavčevih obveznosti, to je, da opravlja delo v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, kar vključuje tudi dolžnost, da na delo prihaja pravočasno. Zoper delavca, ki krši to dolžnost, ima delodajalec pravico ukrepati. Status sindikalnega zaupnika tožniku ob ugotovljenih kršitvah ne omogoča varstva pred odpovedjo zaradi kršitev delovnih obveznosti.
zbornica - podpis pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - ničnost pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dejansko opravljala delo, za opravljeno delo prejemala plačilo, kakršno je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ter uresničevala ostale pravice iz delovnega razmerja. Gre za zlorabo pravice, ki ji sodišče ne sme dati varstva, če delodajalec potem, ko se je pogodba o zaposlitvi štiri leta dejansko uresničevala, šele po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, začne uveljavljati, da ga pogodba sploh ne zavezuje, ker oseba, ki jo je sklenila v njegovem imenu ni imela njegovega pooblastila, pri čemer pa normativno ni povsem jasno, da ta oseba pogodbe ne bi smela skleniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ravnanje policista izven delovnega časa - hujša kršitev - naklep - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve, pač pa na opis ravnanja, ki ga delodajalec opredeljuje kot kršitev.
Za obstoj kršitve oziroma odpovednega razloga zadošča že, da je tožnik po tem, ko je na tleh ležečo osebo z vozilom zadel in jo vlekel po cestišču več deset metrov, odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Tožnikova dolžnost iz delovnega razmerja je bila vzdržati se ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala njegovim interesom. Njegovo ravnanje je bilo v nasprotju s to dolžnostjo in nesprejemljivo za vsakogar, za policista pa še posebej.
Nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do poteka odpovednega roka, saj je tožnik s svojim ravnanjem grobo kršil vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011817
ZPP člen 226, 226/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina - poškodba pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - predlog za opravo poizvedb - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
Iz sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče ugovor toženca zoper zapisnik glavne obravnave sploh zaznalo, saj nanj z ničemer ni odgovorilo, s čimer je tožencu odvzelo možnost dialoga s sodiščem.
Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu.
Sodišče je zmotno uporabilo tretji odstavek 226. člena ZPP, ko je dokazni predlog za pridobitev spisov, ki se pri ZPIZ in FURS vodita glede ugotavljanja tožnikove invalidnosti in glede njegovega dela na črno, zavrnilo izključno z argumentom, da toženec pri tem ni navedel, da sam ni mogel doseči pridobitve teh listin.
ZDR-1 člen 23, 23/1, 119, 119/2. ZZSDT člen 6. ZPP člen 13. ZPPOPGHR člen 2.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - zaposlitev tujca - dovoljenje za stalno prebivanje - obveščanje delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje
Zakonodaja ne določa, da bi moral delavec v času veljavnosti posamezne pogodbe o zaposlitvi za določen čas še izrecno obveščati delodajalca o tem, da je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ob (vsakokratnem) sklepanju pogodb s tujcem je prvenstveno delodajalec tisti, ki mora skrbeti za to, da ob zaposlovanju tujca v Republiki Sloveniji oziroma v primeru podaljšanega zaposlovanja tujca v Republiki Sloveniji ugotovi in preveri, ali ima tak tujec tudi ustrezna dovoljenja oziroma ustrezne podlage za zaposlitev.
Sodišče je vezano na dovoljenje za stalno prebivanje, odločitev sodišča (o transformaciji delovnega razmerja in reintegraciji) pa v tem primeru ni odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje) v smislu določbe 13. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Četudi kršitev zaradi katere je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristanskost - pooblaščenec - sodnik porotnik
Zgolj dejstvo, da je pooblaščenka toženke tudi sodnica porotnica pri Delovnem sodišču v Mariboru, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj upravičen dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča kot celote s tem ni izkazan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ravnanje delavca
Izražanje nezadovoljstva z odločitvijo delodajalca (da bo tožnik v soboto delal) na tak način – z vpitjem in razbijanjem – ki ima za posledico odhod prizadetega delavca z dela in prihod policije, je hujša kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Do tega zaključka navsezadnje pripelje tudi ugotovitev sodišča (sicer ob argumentaciji odločitve o sodni razvezi), da je tožnik neopravičeno izgubil oblast nad sabo, postal nasilen, začel tolči po tabli in prestrašil vodje (zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče).