Razlogi sodbe glede odločilnih dejstev so v precejšni meri v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, "da je prepričano, da je obtoženi vedel, da kupuje ukraden avto", v nadaljevanju pa, "da okoliščine same po sebi še ne pojasnjujejo očitanega kaznivega dejanja, da naj bi obtoženi vedel, da je bilo vozilo ukradeno takrat, ko ga je kupil".
ZOR člen 186, 610. ZPP (1977) člen 5, 5/1, 206, 206/1, 208, 208/1, 208/3.
preložitev naroka za glavno obravnavo - stranki intervenient - intervencijski učinek - odškodninska odgovornost podizvajalca - krivdna odgovornost - regres
Za regres je značilno, da se regresni upravičenec lahko poplača samo kadar in kolikor je poravnal obveznost. Navedeno je potrebno upoštevati tudi v primeru tožnika v stečaju.
Sodišče je v sporu zoper stranskega intervenienta vezano na presojo celotnega dejanskega in pravnega stanja v prvem sporu.
Intervenientove trditve, da glavni spor ni prav odločen, se ne dopustijo in se tudi ne upoštevajo. Intervencijski efekt se namreč nanaša na pravilnost sodbe, to je na pravilnost dejanskih in pravnih ugotovitev, na praemissa minor sodniškega sklepanja.
kazensko materialno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20189
KZS člen 220, 220/2, 220, 220/2. KZJ člen 24, 24.
pomoč
Nakup in poskus prodaje orožja, katerega promet je po 2., 4. in 45. členu Zakona o orožju prepovedan (Ur. l. RS št. 17/81); vprašanje pomoči pri poskusu prodaje orožja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20074
ZKP člen 191, 191/2-1, 191, 191/2-1. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1.
velika tatvina - pripor - begosumnost
Zgolj dejstvo, da obtoženec, ki je vedel, da je v kazenskem postopku, sodišča ni obvestil o spremembi svojega naslova, še ne kaže na obstoj pripornega razloga po 1. tč. II. odst. 191. čl. ZKP.
goljufija - prikazovanje lažnivih dejanskih okoliščin - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Res je, da zgolj dejstvo, da je obtoženec s prikazovanjem lažnivih dejanskih okoliščin izvabil od oškodovanca denar, še ne zadostuje za sklep, da je storil kaznivo dejanje goljufije. Dokazati je treba tudi, da je pri tem ravnal z namenom, da si na škodo oškodovanca pridobi protipravno premoženjsko korist. Prav tak namen obtoženca pa je dokazan.
ZKP člen 158, 158/2, 160, 160/6, 158, 158/2, 160, 160/6.
zahteva za preiskavo - zasebna tožba - neposredna obtožba
Zasebno tožbo je šteti kot zahtevo za preiskavo, ker gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora, večja od pet let. Zato je v tem primeru zasebno tožbo treba podati preiskovalnemu sodniku.
ZPP (1977) člen 158, 496a, 496a/1, 158, 496a, 496a/1.
stroški postopka
Sodišče druge stopnje ne more upoštevati pritožbene trditve, da sta se pravdni stranki glede povrnitve pravdnih stroškov dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če tega stranka ni uveljavljala v prvostopnem postopku in je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnik, ki umakne tožbo povrne nasprotni stranki pravdne stroške.
KZS člen 108, 108/1, 108/2, 108/3, 108, 108/1, 108/2, 108/3.
žaljiva obdolžitev
Ne gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 108. čl. KZ RS, če je obdolženec v tisku kritiziral obnašanje neke organizacije v določenem časovnem obdobju in je zato imel razloge verjeti v resničnost takih trditev, niti ne za kaznivo dejanje razžalitve po 106. čl. KZ RS, če se iz načina izražanja ne vidi, da je obdolžencu šlo za namen zaničevanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20108
ZKP člen 15, 15/1, 357, 357/7, 15, 15/1, 357, 357/7. KZJ člen 249, 249/2, 249, 249/2.
prepovedan prehod čez državno mejo - dejansko stanje
Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. V zadevi pa je ostalo dejansko stanje nepopolno razjasnjeno, saj obtoženčev zagovor ni bil v zadostni meri preizkušen, čeprav bi ga bilo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče preveriti. Oceniti pa je treba tudi razlike med zagovorom obtoženca in priče.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, navedene v razlogih sodbe, nimajo trdne podlage v dokazih, zbranih na glavni obravnavi, dejansko stanje pa tudi ni popolnoma razjasnjeno, ker ni bilo opravljeno soočenje med obtožencema in pričo.
Vprašanje obstoja napada pri silobranu v zvezi z njegovo nizko intenziteto se presoja v okviru ugotavljanja resnosti oziroma stvarnosti napada. Obstoja silobrana ni moč izključiti zgolj z oceno, da je šlo za napad nizke intenzitete.
varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - primeren čas
Po členu 55/1 KZ SFRJ sodišče prekliče pogojno obsodbo, če ugotovi, da ta ne bi bila izrečena, če bi se vedelo za kaznivo dejanje, za katero se obdolžencu sodi, pri tem pa upošteva vse okoliščine, kot to določa II. odstavek 54. člena KZJ.
kreditna pogodba - predčasna vrnitev kredita - zavrnitev izpolnitve - odškodnina - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obveznost vrnitve kredita je denarna obveznost, zato kreditodajalec ne more zavrniti predčasne izpolnitve kredita, ima pa pravico do odškodnine. Dejansko stanje glede odškodninskega zahtevka tožene stranke je bilo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 298. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 331, 331/1, 325, 325/1. ZOR člen 279, 279/2.
sodba na podlagi pripoznave - procesne zamudne obresti
Prvostopno sodišče lahko izda sodbo na podlagi pripoznave le v delu, ki ga je toženec do konca glavne obravnave izrecno pripoznal (1. odst. 331. člena ZPP). V delu, ki je še sporen, mora odločati s sodbo (1. odst. 325. člena ZPP) ne pa s sodbo na podlagi pripoznave.
Od procesnih obresti upnik nima pravice zahtevati nadaljnjih procesnih obresti, ker 279. člen ZOR izjeme od izjeme ne predvideva.
V ravnanju obtoženca ni objektivnih znakov sostorilstva. Ugotovljeno je bilo le, da je obtoženec šel mimo oškodovanke po levi strani (medtem ko ji je drugi sostorilec na predrzen način odvzel torbico), iz takšnih ugotovitev pa ne izhaja, da bi obtoženec kakorkoli sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja velike tatvine, določene v zakonu z zakonskim znakom "kdor vzame komu tujo premično stvar" in da tudi ni storil ničesar drugega, kar bi se vključevalo v storitev tatvine in bi pomenilo bistven prispevek k storitvi dejanja.
Pritožba obtoženčevega zagovornika je prepozna. Po 4. odstavku 123. člena ZKP se rok za vložitev pritožbe v primeru, ko ima obtoženec zagovornika, šteje od vročitve sodbe obtožencu. Sodba je bila strankam odpravljena istega dne, zato je zagovornikovo pritožbo oceniti kot prepozno, ne glede na to, da je sodišču predlagal, da mu sodbo vroči še pred njegovim odhodom na dopust dne 25.6.1993, torej pred sodnimi počitnicami, ko se sodna pisanja ne vročajo.
Za nadaljevano kaznivo dejanje po čl. 166/I tč. 1 KZ RS, storjeno v sostorilstvu (v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ), je pritožbeno sodišče obtožencu kazen zvišalo s 7 mesecev na 1 leto zapora, upoštevaje 20-kratno predkaznovanost za premoženjske delikte.