sklep zadruge – ničnost sklepa zadruge – izpodbojnost sklepa zadruge – izključitev člana – sklep o izključitvi – bodoča škoda – nastala škoda – restriktivna razlaga zadružnih pravil
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa.
Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati.
Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
sprememba stikov - pomen stikov - dolžnosti staršev
Dolžnost staršev je, da omogočajo svojim otrokom pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pravilno (in v skladu s pravili stroke) v mnenju navedla izvedenka klinične psihologije, je za razvoj fanta v tej starosti nujno potrebno, da se identificira tudi z očetom. Takšno indentifikacijo pa omogočajo le kvalitetni stiki očeta s sinom in pa seveda materino odobravanje teh stikov.
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, čez nekaj dni pa predmetno tožbo, kar je prezgodaj, zato jo je potrebno zavreči.
Tožena stranka bi morala s plačilom premije najkasneje v enem letu vzpostaviti obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine ali odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), kar logično pomeni, da je po poteku tega roka (po izteku enoletnega roka od zapadlosti premije za leto 2008) pogodbeno zavarovalno razmerje dokončno prenehalo.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, člen 53.
nagrada in stroški za izvedensko delo - preuranjena odmera nagrade
Kadar imata stranki ugovore zoper mnenje, ali pa kadar je mnenje nejasno ali pomanjkljivo, in so potrebna dodatna pojasnila, sodišče izvedenca zasliši na naroku ali pa v zvezi s temi pojasnili zahteva pisno dopolnitev ekspertize. Šele takrat, ko je tudi tako dopolnjeno izvedeniško mnenje obravnavano na naroku, se lahko šteje, da je bilo dokazovanje z izvedencem končano.
pravica do povračila škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku – napačen pravni pouk – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona
Tožeča stranka je del izrečene globe plačala pred pravnomočnostjo ter zapadlostjo, s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je uspela na način, da se je postopek o prekršku zoper njo zaradi zastaranja pregona ustavil. Drugače kot pri neopravičenem izreku sankcije se v primeru plačila globe pred pravnomočnostjo pravica do odškodnine doseže že z uspešno vložitvijo rednega pravnega sredstva. Razlog za uspeh s pritožbo ni pomemben. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je torej, da je tožeča stranka globo pred pravnomočnostjo plačala neupravičeno, zato ima pravico do povračila škode.
posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
S sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj terjatve, še manj pa je s tem sklepom dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev.
Zaključek sodišča prve stopnje o nedopusnosti postopka zoper kršitelja zaradi zastaranja pregona je prezgoden. Tako iz pojasnila prekrškovnega organa ob predložitvi zahteve za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog kot iz vsebine zahteve za sodno varstvo je namreč razvidno, da je prekrškovni organ za navedeni prekršek najprej vodil postopek zoper lastnico vozila. Navedeno kaže, da je prekrškovni organ že pred izdajo plačilnega naloga vlagatelju zahteve za sodno varstvo izvajal procesna dejanja, ki jih je bilo potrebno izvesti, da je lahko odločil o tem, ali je podan prekršek in kršiteljeva odgovornost zanj, torej dejanja, ki nedvomno pretrgajo zastaranje pregona za obravnavni prekršek.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 109, 109/1, 131, 131/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - sklepčnost - rok za odpravno nesklepčnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede zahtevka za plačilo odpravnine po 109. členu ZDR ni bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj tožba v tem delu ni bila sklepčna. Tožnik v tožbi sicer navaja, da naj bi mu bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja (in da mu je tega dne delovno razmerje tudi prenehalo), vendar pa ne navaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Le v primeru, če gre za takšno odpoved, je delodajalec delavcu v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR dolžan izplačati odpravnino. Tudi iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi, ne izhaja, da bi šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje bi zato tožniku v skladu z 3. odstavkom 318. členom ZPP moralo s sklepom določiti rok za odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odpravnine. Ker tega ni storilo, temveč je tudi o tem delu tožbenega zahtevka odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 36.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi - starost
Tožniku je bila v BIH priznana pravica do starostne pokojnine od 31. 7. 2000 dalje tudi z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe v trajanju 22 let, 8 mesecev in 9 dni, pri čemer je povečana zavarovalna doba znašala 3 leta, 1 mesec in 1 dan. Na dan uveljavitve Sporazuma dne 1. 7. 2008, ob ugotovljeni pokojninski dobi, tožnik za priznanje pravice do pokojnine ni izpolnjeval predpisanega pogoja starosti po 36. členu ZPIZ-1, to je 63 let oz. z upoštevanjem znižanja starosti zaradi zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, 61 let in 6 mesecev. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v R Sloveniji pravilno zavrnila.
Ker v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve Sporazuma v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po ZPIZ-1, je že priznana pravica do pokojnine v BIH ostala obveznost te države.
začasna odredba - obstoj nevarnosti - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
To, da bi verjetno dolžnik pretrpel le neznatno škodo, mora upnik izkazati za vsako predlagano začasno odredbo, in sodišče mora pri odločanju o izdaji vsake začasne odredbe posebej ugotavljati, ali je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da bo dolžniku, prav glede na posledice določene začasne odredbe, nastala le neznatna škoda.
Glede na to, da tožnica v predmetnem sporu in v sporu opr. št. I Pg 1607/2012 uveljavlja generični zahtevek (plačilo denarnega zneska), je po prepričanju sodišča druge stopnje za presojo identitete obeh zahtevkov potrebno upoštevati predvsem dejanski temelj obeh zahtevkov.
V postopku opr. št. I Pg 1607/2012 je namreč tožnica zahtevala plačilo na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje od 30. 5. 1994 do 22. 10. 1999, medtem ko je v predmetnem postopku zahtevala plačilo za obdobje od 30. 6. 1995 do 30. 9. 1999. Tako je neutemeljena pritožbena graja tožnice, da sta tožbena zahtevka različna po vsebini, saj je dejanska podlaga vtoževanega časovnega obdobja neupravičene obogatitve toženca v predmetnem postopku torej vključena v časovno obdobje, ki je zatrjevano v postopku opr. št. I Pg 1607/2012. Ob tem pa je tudi potrebno upoštevati, da je tožnica v predmetnem postopku zahtevala del istega zneska, ki ga uveljavljala že v postopku opr. št. I Pg 1607/2012.
Ker je tožnica s spremembo predmetne tožbe z dne 28. 4. 2011 ustvarila položaj, v katerem je predmetni zahtevek po vsebini in višini že vključen v predhodno postavljeni zahtevek v postopku opr. št. I Pg 1607/2012, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence predmetno tožbo zavrglo (274. člen ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodnih taks - pravne osebe
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, kar pomeni, da lahko sodišče stranki, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, dovoli (tudi) bodisi odlog bodisi obročno plačilo sodnih taks, če presodi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Toženec je z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka v rednem postopku posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, zaradi česar, takšna odločba ni zakonita. To pa ne pomeni, da toženec ne bi, v obdobju, ko tožnik ni več izpolnjeval pogojev za izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, zakonito ustavil izplačevanje invalidske pokojnine in tudi ne pomeni, da za celotno obdobje ne bi mogel od tožnika uveljavljati vračila preveč oziroma neupravičeno izplačane invalidske pokojnine in varstvenega dodatka. Toženec lahko, ne da predhodno z odločbo odloči o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, že takoj, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1 in Pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine, uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine. Vse navedeno namreč ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen še do izplačevanja invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.
invalidnost III. kategorije - delna invalidska pokojnina - pravica do dela v skrajšanem delovnem času
Tožnica je še nadalje zmožna za delo z omejitvami kot invalid III. kategorije invalidnosti v polnem delovnem času. Pri njej ni prišlo do takih zdravstvenih sprememb, ki bi zahtevale še časovno omejitev v smislu tretje alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, po kateri ne bi bila več zmožna za delo s polnim delovnim časom, lahko pa bi opravljala določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Zato tožbeni zahtevek, da se ji poleg že priznanih omejitev prizna tudi pravica do dela v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine, ni utemeljen.