OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
ugotovitev lastninske pravice - določen tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - rezervirana parcelna številka – plačilo predujma – neznatna zamuda – sklep procesnega vodstva
Tožnik je dovolj jasno opredelil, kakšno pravno varstvo terja s tožbo. Sporni del toženkine nepremičnine, na katerem naj bi pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, je v tožbenem zahtevku označil z rezervirano parcelno številko, upoštevaje elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je po njegovem naročilu izdelal geodet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079169
ZOR člen 380. OZ člen 357.
začetek teka zastaranja - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – nastanek terjatve – pogodbena določila
Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah skladno s 357. členom OZ tečejo od prvega dne po poteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. Vprašanje nastanka terjatve pa mora sodišče presojati glede na določila Splošnih pogojev zavarovalne pogodbe in ne po splošnih določilih OZ o zastaranju odškodninske obveznosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079144
SPZ člen 23, 267. ZZK člen 22.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – darilna pogodba – razpolagalni pravni posel – overitev podpisa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice - dobrovernost
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za določeno nepremičnino, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078676
ZLNDL člen 2. ZOR člen 73. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - ustni pravni posel - realizacija ustne pogodbe
Sodišče je (kot predhodno vprašanje) presojalo možnost prenosa pravice uporabe na podlagi ustnega (torej neobličnega) pravnega posla. Za ugotovitev imetništva pravice uporabe ni relevantno, kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo, saj je bil vpis le deklaratoren, prenos pravice uporabe pa se je večinoma odvijal izvenknjižno. Tožeča stranka je tako imetnica pravice uporabe na spornem zemljišču v posledici realizacije ustne pogodbe.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
Tožnica bi v primeru toženčeve odtujitve nepremičnin z neizdajo začasne odredbe lahko izgubila učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. S tem je izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine (končne) terjatve.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami zgolj v deležu. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnega premoženja, ne pa skupnega.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - naklep - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je pri opravljanju dela z viličarjem (tožnik je z viličarjem uskladiščeval papirne zvitke, pri čemer je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zvitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore) ravnal malomarno, s čemer je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V sodnem postopku tožena stranka ni dokazala, da je tožnik ravnal hudo malomarno, kar je eden od pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sama kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delovnega razmerja (brez hude malomarnosti ali naklepa) predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, vendar tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi po tej pravdni podlagi. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ni zakonita.
PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0057131
URS člen 69, 125. ZS člen 3. ZCes-1 člen 3, 4, 4/3, 39, 39/1, 39/2. ZCes-1A člen 123a. ZJC-B člen 19.
uporaba javnih cest - javna cesta - kategorizacija javnih cest - zasebno zemljišče - razlastitev - exceptio illegalis
Če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, je občinski odlok o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo.
Poti, na kateri naj bi storilec storil prekršek, ni mogoče šteti za javno pot, saj gre za površino, ki je izključno v zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le zemljiškoknjižnemu lastniku in za to površino ne veljalo določila ZJC-B.
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 49, 125, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9. ZIZ člen 17, 21, 55, 55/2, 58, 58/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2. ZPSV člen 15, 15/1.
primeren izvršilni naslov - sklep davčnega organa - seznam izvršilnih naslovov - davki in prispevki - obračun obresti - stroški prisilne izterjave davkov in prispevkov - zastaranje
Čeprav je izvršljiv sklep davčnega organa izvršilni naslov, ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, čeprav je o njih odločeno s sklepom o prisilni izterjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079147
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 214, 354, 354/1.
izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – začetek teka zastaralnega roka – materialno procesno vodstvo
Splošni pogoji določajo, v katerih primerih zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, a omogočajo tudi, da zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokažeta, da nista kriva za obstoj okoliščin, ki pomenijo izgubo zavarovalnih pravic.
ZMEPIZ člen 57. ZDR člen 85, 85/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJN-2 člen 42, 42/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna naročila
Tožnica (imenovana v skupino za področje javnih naročila in zadolžena za izvajanje postopkovnega dela javnih naročil pri toženi stranki - občini) v postopku javnega naročila pred podpisom pogodbe z glavnim izvajalcem ni preverila izpolnjevanje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost za glavnega izvajalca in podizvajalca. S tem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da navedbe stranke lahko nadomestijo navedbe druge stranke, vendar v primeru, ko se je tožnica trditvam o zavarovanju kredita povsem izognila, to stališče ne pride v poštev. Ni namreč mogoče šteti, da tožbeni zahtevek s svojimi trditvami v celoti utemeljuje tožena stranka. S tožbo, kot je bila podana, namreč toženi stranki ni bilo omogočeno, da se brani zoper zahtevek za plačilo zaradi neprimernega zavarovanja kredita.
preklic pogojne obsodbe - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - kontradiktornost v postopku za preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe ima obsojeni možnost, da dokaže objektivno nezmožnost izpolnitve naloženega posebnega pogoja. Dolžnost sodišča pa je, da zatrjevano objektivno nezmožnost preveri. Obsojenčeva nedosegljivost ne more biti razlog, da sodišče ne bi izvedlo postopka za preklic pogojne obsodbe in pridobilo potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko odločalo. Le te bi lahko pridobilo z zaslišanjem oškodovanca oziroma njegove zakonite zastopnice, po potrebi pa bi lahko pridobilo podatke od organov v tujini. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. ZKP določa kontradiktornost zaradi poštenega sojenja, kar pomeni, da ga sodišče o postopku za preklic pogojne obsodbe obvešča v skladu s pravili o vročanju pisanj iz 12. poglavja ZKP.
načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo trditveno in dokazno breme - plačilo denarne rente
Spreminjanja pravno relevantnih navedb o dejstvih, ki se med seboj izključujejo, sodišče prve stopnje ne bi smelo kar spregledati, temveč bi ga moralo vsaj presoditi ob uporabi načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP).
Tožnik zahtevek po plačilu denarne rente utemeljuje na drugem odstavku 174. člena Obligacijskega zakonika.
Toženka utemeljeno opozarja, da mora biti podana neposredna vzročna zveza med posledicami nezgode in tem, da tožnik ne more dobiti zaposlitve, tožnik mora torej dokazati, da se ni mogel ponovno zaposliti prav zaradi fizičnih omejitev, ki so podane zaradi njegove invalidnosti, in ne morebiti iz drugih razlogov.