OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079152
OZ člen 299, 299/1, 381.
zamuda dolžnika – začetek teka zamudnih obresti – procesne obresti – spor majhne vrednosti
Na dan zapadlosti terjatve dolžnik še ni v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, saj jo lahko do konca dne zapadlosti še pravočasno izpolni. Dolžnik pride v zamudo šele naslednji dan po preteku roka za izpolnitev in šele takrat začnejo teči zamudne obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo kritično in ostro uveljaviti razloge zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje njenega ugleda.
Stiki z očetom niso v korist mladoletnima otrokoma, ker je zanesljivo ugotovljeno, da bi zanju pomenili psihično obremenitev, zato je predlog za ukinitev stikov utemeljen.
URS člen 26. OZ člen 140, 179. ZPP člen 8. ZDPra člen 16.
odvzem prostosti – odškodninska odgovornost države – odškodnina zaradi okrnitve svobode – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – privolitev oškodovanca
Tožniku je 5-dnevno bivanje v prostorih za pridržanje in pripor povzročilo določene duševne bolečine, saj je bil izpostavljen organom kazenskega pregona, bil prisiljen bivati v določenem prostoru in se podrediti režimu v prostorih za pridržanje oz. priporu, bil je iztrgan iz domačega okolja in prizadeto je bilo njegovo dostojanstvo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je na 384,00 EUR odmerjena odškodnina primerna satisfakcija.
načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo trditveno in dokazno breme - plačilo denarne rente
Spreminjanja pravno relevantnih navedb o dejstvih, ki se med seboj izključujejo, sodišče prve stopnje ne bi smelo kar spregledati, temveč bi ga moralo vsaj presoditi ob uporabi načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP).
Tožnik zahtevek po plačilu denarne rente utemeljuje na drugem odstavku 174. člena Obligacijskega zakonika.
Toženka utemeljeno opozarja, da mora biti podana neposredna vzročna zveza med posledicami nezgode in tem, da tožnik ne more dobiti zaposlitve, tožnik mora torej dokazati, da se ni mogel ponovno zaposliti prav zaradi fizičnih omejitev, ki so podane zaradi njegove invalidnosti, in ne morebiti iz drugih razlogov.
prekluzija v zapuščinskem postopku – odgovornost dedičev za dolgove – terjatev dediča do zapuščine – pritožbena novota
Pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki pa so v zapuščinskih postopkih izjemoma dopustna, če se nanašajo na dednopravna vprašanja, in ker gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
ugotovitev vrednosti zapuščine – agrarna skupnost – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – cenitev nepremičnine
Ker nobeden od dedičev pogojev za izvedbo cenitve ni bil pripravljen zagotoviti, je zapuščinsko sodišče vrednost zapuščine utemeljeno ugotavljalo na drug način – z pomočjo javno objavljene posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin. Če tega ne bi storilo, bi mu ostala zgolj možnost, da nujnih deležev dedičem ne prizna, kar pa bi bilo nesprejemljivo. Ne gre namreč za nujni dedni delež, ki predstavlja korekcijo zapustnikove volje (oporoke ali razpolaganja s premoženjem za časa življenja) in ga mora dedič zahtevati, ampak za dedno pravico, ki je priznana dedičem, ki niso člani agrarne skupnosti, vzpostavljene na območju, kjer ležijo nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
Tožnica bi v primeru toženčeve odtujitve nepremičnin z neizdajo začasne odredbe lahko izgubila učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. S tem je izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine (končne) terjatve.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami zgolj v deležu. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnega premoženja, ne pa skupnega.
umik tožbe - ustavitev postopka - izostanek stranke z naroka
Sodišče prve stopnje je po vloženi tožnikovi tožbi in podanem odgovoru tožene stranke v sporu razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Ker stranki na navedeni narok kljub izkazanemu vabilu nista pristopili, je v zadevi določilo nov narok, ki pa se ga stranki kljub izkazanemu vabilu, ob opozorilu na pravne posledice, tudi nista udeležili. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 3. odstavka 28. člena ZDSS-1 pravilno štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v sporu postopek ustavilo.
napotitev na pravdo - zahteva za izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - manj verjetna pravica - zemljiškoknjižno stanje
Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi.
nujna pot – postopek za dovolitev nujne poti – sodna pristojnost
Predlagateljici, ki do svoje nepremičnine nima neposredne povezave z javno potjo ne za sedanjo niti za bodočo rabo svoje nepremičnine, ni mogoče odreči sodnega varstva za določitev nujne poti v tem postopku. Glede na občinski predpis tudi v primeru gradnje več objektov na spornem zemljišču, ki jo občinski predpis sicer omogoča in s tem dopušča možnost drugačne bodoče rabe nepremičnine, mora namreč primarno sama zagotoviti pravico dostopa preko tujega zemljišča, in sicer po civilno pravni poti.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – dopolnitev predloga – poziv sodišča – udeleženci – občina
V upravnem postopku pravnomočno določena gradbena parcela še ne pomeni, da odločitev sodišča glede pripadajočega zemljišča ni potrebna.
Prvo sodišče je predlagatelja pravilno pozvalo, da predlog za vzpostavitev etažne lastnine dopolni z navedbo občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče in posledično s predložitvijo toliko izvodov popravljenega predloga, kolikor je potrebno za vse udeležence. Ker predlagatelj ni ravnal v skladu s sklepom, bil pa je opozorjen na posledice, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
Dolžnik je med ukrepi finančnega prestrukturiranja predvidel tudi dogovor z ločitvenimi upniki o znižanju obrestne mere in s tem o znižanju terjatev teh upnikov, vendar s tem ločitvenim upnikom ni podal predloga za sklenitev prisilne poravnave v nasprotju s 143. členom ZFPPIPP, ki izrecno določa, da je predlog prisilne poravnave ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo poplačilo. Dolžnik je namreč odlog in zmanjšanje poplačila terjatev ločitvenih upnikov predvidel zgolj za potrebe izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, tak ukrep pa v času veljavnosti ZFPPIPP, ki se uporablja glede na čas začetka postopka prisilne poravnave zoper dolžnika, ni bil prepovedan.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079144
SPZ člen 23, 267. ZZK člen 22.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – darilna pogodba – razpolagalni pravni posel – overitev podpisa – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice - dobrovernost
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za določeno nepremičnino, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.