vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
zakoniti dediči - zahtevek za vračunanje daril - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo dediča kot prava neuko stranko poučiti, da lahko uveljavlja zahtevek za vračunanje darila dediču M. V. Dedič A. V. je namreč v svojih (laičnih) vlogah omenjal, da je dedič M. V. od zapustnice prejel darilo, ni pa izrecno uveljavljal, da predstavlja predmetno stanovanje darilo, ki ga je treba všteti dediču M. V. v njegov dedni delež. V okviru materialno procesnega vodstva bi moralo sodišče razčistiti ali gre za darilo M. V., kot trdi pritožnik, in v zvezi s tem pritožnika tudi ustrezno poučiti.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe
Navedbe tožnikov in predlagani dokazi v tej fazi postopka zadoščajo za sklep o obstoju verjetnosti nedenarne terjatve. Dejansko stanje v zvezi z obstojem ali neobstojem tožnikove nedenarne terjatve pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo šele v nadaljevanju pravdnega postopka, v katerem bosta imeli obe stranki možnost dokazovati svoje trditve.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSM0021728
ZSKZ člen 14.
družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
V času uveljavitve ZSKZ (11. 3. 1993) so bila vsa sporna zemljišča v družbeni lasti, kar pomeni, da je z dnem uveljavitve citiranega zakona tožnica na teh nepremičninah pridobila lastninsko pravico po samem zakonu. Ker je takšen vpis lastninske pravice le deklaratornega značaja, torej nima konstitutivnega učinka, toženka na podlagi ZLNDL, ki je stopil v veljavo 1997 leta, ni mogla veljavno pridobiti svoje lastninske pravice. Zemljiška knjiga je javna knjiga in je uradna evidenca o lastništvu nepremičnin, zato podatki, ki jih izkazuje, veljajo za pravilne, vpisane pravice pa veljajo za obstoječe, in sicer vse dokler se za njih ne izkaže nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079145
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/2, 179. ZPP člen 337, 337/1.
prometna nesreča – deljena odgovornost – neuporaba varnostnega pasu – vinjen voznik – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek zaradi nezmožnosti za delo – mesečna renta – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Škoda zaradi izgube zaslužka je (gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira) bodoča škoda. Odškodnina zanjo tako pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a ki bi, če škodnega dogodka ne bi bilo, po normalnem teku stvari nastopilo. Zato se o povrnitvi te (bodoče) škode odloča (gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka) na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari.
zavrženje pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca - pooblastilo - nepopolne vloge - pritožbeni postopek
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
skupno premoženje - določitev deležev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0057131
URS člen 69, 125. ZS člen 3. ZCes-1 člen 3, 4, 4/3, 39, 39/1, 39/2. ZCes-1A člen 123a. ZJC-B člen 19.
uporaba javnih cest - javna cesta - kategorizacija javnih cest - zasebno zemljišče - razlastitev - exceptio illegalis
Če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, je občinski odlok o kategorizaciji javnih cest v neskladju z Ustavo.
Poti, na kateri naj bi storilec storil prekršek, ni mogoče šteti za javno pot, saj gre za površino, ki je izključno v zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le zemljiškoknjižnemu lastniku in za to površino ne veljalo določila ZJC-B.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – podrejeni zahtevek – vezanost na tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo primarno postavljenemu zahtevku tožečih strank, ki je bil postavljen v korist prvo tožeče stranke. Zato drugo tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper tako sodbo, da bi uveljavila v ponovljenem postopku odločitev o zahtevku, ki ga tožeči stranki nista uveljavljali, niti da bi uveljavila zahtevek, ki je bil postavljen podredno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079166
ZNP člen 26, 26/3, 37, 120. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
delitev solastne nepremičnine – fizična delitev – civilna delitev – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - oprava naroka v odsotnosti nepravilno vabljene stranke – vročitev vabila na narok – izvajanje dokazov – dokazni sklep
Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063646
ZPP člen 258, 258/2. OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem del – režijske ure – adaptacijska dela – pomanjkljiva trditvena podlaga – zaslišanje strank – upravičen razlog za izostanek z naroka
Tožeča stranka, kljub ugovorom toženca, ni konkretizirala obsega režijskih ur. Zgolj iz izpovedi B. O., da se veliko del pri adaptacijah ne da ovrednotiti drugače kot po urah, namreč ni mogoče zaključiti, da je bil obseg ur, kot ga vtožuje tožeča stranka, res potreben in izveden. Tožeča stranka bi morala navesti, katera dela je v teh urah izvedla, koliko časa je porabila za posamezna dela, ipd.
Opravičilo, podano na dan naroka, kljub temu, da je bilo potovanje v naprej dogovorjeno in je bil toženec o dnevu naroka obveščen že 14. 2. 2013, pomeni zlorabo pravice do opravičila. Tega bi namreč moral sodišču poslati takoj, ko je izvedel, da se naroka ne bo mogel udeležiti.
KZ-1 člen 27, 27/1, 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1. ZP-1 člen 9, 9/1. ZDR člen 131, 131/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 231, 231/1, 231/1-9, 231/1-10.
razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zakonodajalec odloča ali bo neko ravnanje opredeljeno kot prekršek ali kot kaznivo dejanje, pri tem pa praviloma upošteva ali gre le za kršitev predpisa ali že za nastanek posledic za pravno zavarovano dobrino. Enakega ravnanja ne sme hkrati opredeliti kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj bi bilo to v neskladju z načelom pravne države in torej v neskladju z Ustavo RS. Tudi v konkretnem primeru se kaznivo dejanje od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne.
predhodna odredba - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - kontradiktornost v postopku zavarovanja - odgovor na ugovor
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa tega ni storilo in upnik mu v pritožbi utemeljeno očita nespoštovanje temeljnega načela kontradiktornosti, da mu ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika, kar bi moralo storiti.
pozneje najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – nujni dediči – nujni delež – odpoved dedovanju – akrescenca – izvedenec – vrednost nepremičnin
Sodišče prve stopnje je razpolagalo z upravnimi odločbami, na podlagi katerih je določilo vrednost nepremičnin, ki so bile vrnjene v postopku po ZPVAS. Glede na predložene dokaze in druge okoliščine konkretnega primera (npr. ocenjeno vrednost nujnega deleža) bi moralo prvo sodišče dati možnost udeležencu zapuščinskega postopka, katerega ocenjena vrednost nepremičnin je manj verjetna, da z izvedencem dokaže zatrjevano vrednost in založi predujem za izvedenca. Če pa na podlagi predloženih dokazov in okoliščin konkretnega primera prvo sodišče ne bi moglo ugotoviti, katera ocenjena vrednost nepremičnin posameznega udeleženca je zakonsko sprejemljivejša, bi morali občini založiti predujem za izvedenca. Pri odločanju o povrnitvi navedenih stroškov občin pa bi moralo sodišče upoštevati tudi ravnanja pritožnic, zaradi katerih je bil navedeni dokaz izveden in so nastali (nepotrebni) stroški.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076919
ZIZ člen 15, 17, 40, 40/1, 40/2. ZPP člen 199. OZ člen 283.
izpolnitev preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - sporazum - upniška zamuda - izpolnitev na fiduciarni račun odvetnika - stranska intervencija - identifikacijski podatki upnika
Če je predmet izpolnitve določen v izvršilnem naslov, bi bila nadomestna izpolnitev dopustna le ob sporazumu. Izvršilni naslov nalaga dolžniku prostovoljno izpolnitev obveznosti na določen način, kar pa ne vpliva na nakazilo zarubljenih sredstev v izvršilnem postopku.
Upnik mora sicer resda glede na 40. člen ZIZ predlagati izpolnitev na svoj račun, kar pa ne pomeni ovire, zaradi katere upnik ne bi smel pooblastiti odvetnika za sprejem izpolnitve.
Smiselna uporaba določbe 199. člena ZPP v izvršilnih postopkih ni možna.