STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074214
ZPP člen 285, 286. SPZ člen 99, 99/1, 217, 219. ZIZ člen 272, 272/2.
priposestvovanje služnosti – namen voženj – prenehanje služnosti – vznemirjanje služnostne pravice – sklepčnost tožbe – nepopolna tožba – prekluzija – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve
Tožnica je z navedbami, da je zemljišče uporabljala za košnjo in za splavilo lesa, zgolj natančneje opisala vsebino vtoževane služnosti, zato te niso podvržene prekluziji.
Odsotnost samostojnega dostopa iz gospodujoče nepremičnine na javno pot ni pogoj za priposestvovanje služnosti v korist takšne nepremičnine. Prav tako obstoj lastnega dostopa do javne poti konceptualno ne izključuje možnosti, da se služnost prehoda po služečih nepremičninah izvršuje v korist gospodujoče nepremičnine.
Ureditveno začasno odredbo, ki je po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le v izjemnih primerih in ob upoštevanju strogih zakonskih pogojev, ki jih je treba razlagati restriktivno. To, da toženki z izdajo začasne odredbe ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi nastale tožnici brez izdaje začasne odredbe, ne zadošča.
regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – opustitev varnostnih ukrepov – ratio legis vzročnost – soodgovornost delavca za nastanek škode
V konkretnem primeru se upošteva krivdno ravnanje delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve varnostnih ukrepov, ki jih mora delodajalec izvajati in s tem odstranjevati vzroke, zaradi katerih lahko pride do poškodb pri delu. Vzroki so tipični primer pravno relevantne vzročnosti (tudi ratio legis vzročnost), za presojo ali je v konkretnem primeru podana pa je potrebno ugotovitvi, ali so bili prekršeni predpisi o varnosti in zdravju pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti.
ZDR člen 109, 109/2, 132, 204, 204/4. ZPP člen 155, 155/1.
odpravnina - jubilejna nagrada - pravdni stroški - predsodni postopek - potrebni stroški
Ker je tožnica pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku dopolnila 20 let delovne dobe, je njen tožbeni zahtevek na plačilo jubilejne nagrade, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljen.
Stroški predsodnega postopka, ki so jih tožniki uveljavljali v zvezi z zahtevo, ki so jo za izplačilo svojih terjatev pred vložitvijo tožbe naslovili na toženo stranko, niso bili potrebni za pravdo (člen 155/1 ZPP). Poziv tožnikov na plačilo določenih zneskov, še preden so v zvezi z njimi vložili tožbo pri prvostopenjskem sodišču, namreč ni bil potreben (z vložitvijo tega poziva se njihov položaj ni v ničemer izboljšal; za vtoževanje denarnih terjatev delavcev do delodajalca ni predpisan obvezni predhodni postopek pri delodajalcu, temveč je dopustno direktno sodno varstvo (člen 204/4 ZDR); od vložitve teh pozivov ni bil odvisen pričetek teka zakonskih zamudnih obresti; ...).
nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - vrnitev premičnin - dejanje, ki ga lahko opravi samo dolžnik - sredstvo izvršbe - denarna kazen
Kot nenadomestno dejanje je mogoče opredeliti izročitev ključev vhodnih vrat stanovanjske stavbe, ne pa tudi vrnitve premičnin v stanovanjsko stavbo. Dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, mora biti po naravi takšno, da je vezano na njegovo osebnost, kar pomeni, da ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – lastništvo posameznega dela stavbe – pravni naslov – veriga listin – prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če udeleženka ne more predložiti celotne verige listin, ki izkazuje pravno nasledstvo, ji je treba skladno s petim odstavkom 23. člena ZVEtL omogočiti amortizacijo manjkajočih listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, pa tudi dokazovanje pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 131/1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč.
krivdna odškodninska odgovornost - kopališče
Da upravljalec kopališke dejavnosti odgovarja za škodo po načelu krivdne odgovornosti, mora oškodovanec dokazati okoliščine, ki ga obremenjujejo s stališča pomanjkanja izvajanja ukrepov za zagotovitev varnosti kopalcev.
Tožnica bi v primeru toženčeve odtujitve nepremičnin z neizdajo začasne odredbe lahko izgubila učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu. S tem je izkazana objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine (končne) terjatve.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev, zato ni pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami zgolj v deležu. Omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež bi prišla v poštev, če bi tožnica zahtevala ugotovitev solastnega premoženja, ne pa skupnega.
napotitev na pravdo - zahteva za izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - manj verjetna pravica - zemljiškoknjižno stanje
Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0079158
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 7, 286b, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – nova stvar – povrnitev vrednosti vlaganj – razpravno načelo – prekluzija dejstev – pritožbene novote – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079178
SPZ člen 37, 66, 66/1. ZPP člen 108.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – pobotni ugovor – stroški stanovanja
Dejstvo, ali bi bilo sporno stanovanje mogoče oddati v najem, ni pomembno, saj je najemnina zgolj merilo (pripomoček) za ugotovitev koristi in prikrajšanja. Zaradi odtegnitve stanovanja iz tožničine posesti je tožničino prikrajšanje toženec dolžan nadomestiti. Njegov riziko je, kakšno korist mu uporaba stanovanja kot celote prinaša.
ZJU člen 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 6, 6a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji - župan - ukinitev delovnega mesta - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožena stranka je sprejela Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, na podlagi katerega je med ostalim ukinila tudi delovno mesto arhivar V, ki ga je zasedala tožnica. Pri spremembi navedenega pravilnika je šlo za odločitev, ki je bila v izključni pristojnosti tožene stranke oziroma njenega predstojnika župana. Sodna praksa je v zvezi z obravnavanjem takšnih vprašanj v podobnih delovnih sporih že zavzela stališče, da je samo v pristojnosti delodajalca, da organizira delo na način, ki je ekonomsko in organizacijsko najbolj sprejemljiv. Delodajalcu ni potrebno dokazovati smotrnosti sprememb načina poslovanja in organizacije dela ter v tej zvezi razlogov za morebitno ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog na druge, tudi zunanje izvajalce. Zaradi ukinitve navedenega delovnega mesta je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice po pogojih iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Konflikten odnos med sodelavci in nezakonita odločitev delodajalca v zvezi z disciplinskim ukrepom ali izvedbo konkretnih del s strani delavca na podlagi delovnega naloga, ne more predstavljati mobinga ter trpinčenja na delovnem mestu. Če so takšni pojavi prisotni dalj časa in so pustili na delavcu kot žrtvi škodljive posledice, pa mora to delavec v tožbi v okviru trditvenega bremena določno opredeliti in navesti ustrezne dokaze. Tožnica bi zato morala v trditveni podlagi določno opredeliti, v čem in v kakšnem obsegu je bil nad njo izvajan mobing oziroma šikaniranje. Zgolj naštevanje posameznih opravil, ki jih je morala tožnica v okviru zadolžitev svojega delovnega mesta in odredb takratne direktorice izvajati v določenem obdobju, za presojo teh vprašanj ne more zadostovati.
predlog za prekinitev postopka – stranka v postopku insolventnosti – procesna legitimacija za pritožbo – poslovodja – zavrženje pritožbe
Pritožnik ni niti dolžnik niti upnik, ampak le fizična oseba, ki ji je glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prenehala funkcija poslovodje.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Za uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora po 319. členu ZPP velja enako, kot velja za tožbeni zahtevek sam, da mora biti določno postavljen (prvi odstavek 180. člena ZPP) in da ga mora postaviti stranka sama ter se na njegov obstoj ne more domnevati (2. člen ZPP).
Že iz ubeseditve določbe 312. člena OZ nedvomno izhaja, da za pobotanje zadošča izjava ene stranke in pri pobotanju z enostransko izjavo velja, da nasprotna stranka samo sprejema posledice, ki izvirajo iz pobotanja.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – možnost obravnavanja pred sodiščem – nepravilna vročitev – dejanski prejem – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda dejanja v pritožbenem postopku – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – zmota stečajnega upravitelja
Ker je bil stečajni upravitelj z vabilom na narok seznanjen, pa se je (sicer v zmoti) odločil, da nanj ne bo pristopil, torej je možnost, da bi se naroka udeležil, imel, ni pa je izkoristil, obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP ne more uspešno uveljavljati.