umik tožbe - ustavitev postopka - izostanek stranke z naroka
Sodišče prve stopnje je po vloženi tožnikovi tožbi in podanem odgovoru tožene stranke v sporu razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Ker stranki na navedeni narok kljub izkazanemu vabilu nista pristopili, je v zadevi določilo nov narok, ki pa se ga stranki kljub izkazanemu vabilu, ob opozorilu na pravne posledice, tudi nista udeležili. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 3. odstavka 28. člena ZDSS-1 pravilno štelo, da je tožnik umaknil tožbo in v sporu postopek ustavilo.
ZMEPIZ člen 57. ZDR člen 85, 85/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJN-2 člen 42, 42/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna naročila
Tožnica (imenovana v skupino za področje javnih naročila in zadolžena za izvajanje postopkovnega dela javnih naročil pri toženi stranki - občini) v postopku javnega naročila pred podpisom pogodbe z glavnim izvajalcem ni preverila izpolnjevanje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost za glavnega izvajalca in podizvajalca. S tem je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079147
OZ člen 121, 121/2. ZPP člen 214, 354, 354/1.
izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – začetek teka zastaralnega roka – materialno procesno vodstvo
Splošni pogoji določajo, v katerih primerih zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, a omogočajo tudi, da zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokažeta, da nista kriva za obstoj okoliščin, ki pomenijo izgubo zavarovalnih pravic.
zavrženje pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca - pooblastilo - nepopolne vloge - pritožbeni postopek
Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči.
načelo proste presoje dokazov - materialno procesno vodstvo trditveno in dokazno breme - plačilo denarne rente
Spreminjanja pravno relevantnih navedb o dejstvih, ki se med seboj izključujejo, sodišče prve stopnje ne bi smelo kar spregledati, temveč bi ga moralo vsaj presoditi ob uporabi načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP).
Tožnik zahtevek po plačilu denarne rente utemeljuje na drugem odstavku 174. člena Obligacijskega zakonika.
Toženka utemeljeno opozarja, da mora biti podana neposredna vzročna zveza med posledicami nezgode in tem, da tožnik ne more dobiti zaposlitve, tožnik mora torej dokazati, da se ni mogel ponovno zaposliti prav zaradi fizičnih omejitev, ki so podane zaradi njegove invalidnosti, in ne morebiti iz drugih razlogov.
napotitev na pravdo - zahteva za izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - manj verjetna pravica - zemljiškoknjižno stanje
Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 311/1.
pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - materialnopravni pobot - sporna terjatev - likvidnost terjatve
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
Zahtevek za odpravo napak mora biti konkretiziran do te mere, da je določen, od tam dalje pa je njegova konkretizacija odvisna od (A) dispozicije strank postopka in (B) materialnopravnega upravičenja tožnika, kakšna storitev je sploh predmet njegove jamčevalne terjatve.
„Precizacija“ zahtevka, ki od toženca terja konkretizirane storitve, je sprememba tožbe.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – ustavitev postopka zaradi umika tožbe
Po ZOdvT je določeno znižanje nagrade za postopek zgolj v primeru predčasnega prenehanja mandata, ko torej stranka, ki je dala pooblastilo, to pooblastilo predčasno odpove, ne pa za primer predčasnega zaključka postopka.
ZFPPIPP člen 299, 229/1, 299/5, 330, 330/3, 443, 443/2.
prijava izločitvene pravice – prepozna prijava - prodaja premoženja - zahtevek za plačilo denarnega zneska
Pravice upnika, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, se obravnavajo v skladu z določbo 5. odstavka 299. člena ZFPPIPP, po kateri lahko izločitveni upnik, ki zamudi zakonski rok za prijavo izločitvene pravice iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP, v primeru, če se predmet njegove izločitvene pravice v stečajnem postopku proda, zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.
URS člen 25, 29. OZ člen ZPP člen 12, 115, 115/1, 286, 286.b, 333.
rok za pritožbo - preložitev naroka za glavno obravnavo - grajanje procesnih napak
ZPP določa v 333. členu 15 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo (kar vse je zajeto v pravnem pouku izpodbijane sodbe), pri čemer gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da bi bil primeren rok za pritožbo 30 koledarskih dni. Določba 29. člena Ustave RS se nanaša na kazenski postopek, saj opredeljuje pravna jamstva obdolžencev v kazenskem postopku.
osebni stečaj - razrešitev upravitelja – legitimacija za vložitev zahteve
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika. Ne glede na to, da je pritožnikov položaj podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo, pa ZFPPIPP niti temu ne daje legitimacije za vložitev take zahteve.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.
V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče.
Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev, saj sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Če je torej tožena stranka trdila, da je terjatev do tožeče stranke plačala, potem bi morala to konkretizirano zatrjevati ter predložiti potrdila o plačilu, saj je listina najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo. Z zaslišanjem strank in prič se zatrjevano plačilo ne more dokazovati.
sklep o prodaji - skupno premoženje - lastninska pravica - izločitvena pravica
Lastninska pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona, torej na izviren način, kot je to v primeru ustvarjanja skupnega premoženja; oseba, ki naj bi tako pridobila lastninsko pravico sme v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
Tožena stranka bi morala za uspešno izpodbitje domneve o tem, da je vedela oziroma da bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke, dokazati, da je bila v dobri veri. V dobri veri ravna, kdor je zaupal v popolnost in poštenost objektivnega dejanskega stanja, pri čemer pa mora izkazati ustrezno (profesionalno) skrbnost, ki se presoja v okviru okoliščin posameznega primera.
osebni stečaj – odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba
Pravnomočna obsodba na kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic, ki je kaznivo dejanje zoper premoženje, v času odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za odpust še ni bilo izbrisano, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.