ZZZ člen 53, 56. ZZZ-1 člen 52, 52/3. ZPIZ člen 2, 24, 24/1, 24/1-6, 224, 224-4, 240.
odškodninska odgovornost MZZ - protipravnost - premalo plačani prispevki - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - posebni primeri zavarovanja - zakonec diplomata - bivanje v tujini - brezposelnost - zavezanec za plačilo - osnova za plačilo prispevka
Zakonec diplomata, ko je v tujini in ni zaposlen, dobi možnost, da sklene prostovoljno pokojninsko zavarovanje in da mu stroške povrne MZZ. Ta pravica je možna le v primeru, če je zakonec diplomata pred odhodom v tujino bil zaposlen.
Po nobenem zakonu ni določeno, da mora tožena stranka pozivati zakonca diplomata, da predloži višino zadnjih plač. To je dolžnost tistega, ki uveljavlja to pravico. Če tožnica ni predložila oziroma ni zahtevala obračuna drugače, kot je očitno bilo plačano, ne more tega šteti kot element protipravnosti pri odškodninskem zahtevku.
ustna pogodba o opravljanju del odgovornega urednika - licenca - polna odgovornost - vprašanje poslovodne funkcije - naloge - plačilo
Tožnica ni opravljala poslovodne funkcije in ni nosila odgovornosti, ki je imanentna odgovornemu uredniku.
Tveganje, ki ga nosi odgovorni urednik, in izpostavljanje v javnosti, predstavlja dejavnika, ki upravičujeta znatno višje plačilo - to nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe - zato tožnica, ki teh odgovornosti ni nosila, ne more zahtevati plačila, ki gre odgovornemu uredniku.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju – domneva o enakih deležih – nasprotna tožba – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - prepoved reformatio in peius - vezanost na zahtevek
Sodišče ne more tožeči stranki prisoditi deleža pod zakonsko določeno domnevo o enakih deležih, če tožena stranka ne vloži nasprotne tožbe, tudi če je le ona sama vpisana v zemljiško knjigo.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078663
ZPUOOD člen 18. OZ člen 6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost aktivnih družbenikov – uveljavitev ZPUOOD – pravni interes – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – nezadostna skrbnost – pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža
Po uveljavitvi ZPUOOD tudi aktivni družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti izbrisane družbe, razen v primeru spregleda pravne osebnosti. Slednjega pa nihče ne zatrjuje.
Standard vestnosti in poštenja določa, da obstaja meja pri uveljavljanju zgolj svojih interesov, tako pri sklepanju obligacijskih razmerij, kot tudi pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij.
menjalna pogodba - zamenjava zemljišč - razlika v vrednosti - aneks - neupravičena pridobitev - višina obogatitve - prikrajšanje
Ker aneks k pogodbi, v kateri bi stranki določili nepremičnine v vrednosti te razlike oziroma ustrezno plačilo, ni bil sklenjen, je na strani toženke prišlo do neupravičeno pridobljene koristi, za katero ni pravne podlage, zato jo je dolžna skladno z določilom 210. člena ZOR vrniti oziroma nadomestiti njeno vrednost. Ker naturalna restitucija v konkretnem primeru ni mogoča, saj znesek predstavlja razliko med vrednostjo številnih zamenjanih nepremičnin, tožeča stranka utemeljeno vtožuje denarni znesek.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0063698
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 8/1, 8/5, 43, 43/1. ZIZ člen 16a, 16a/2, 41, 41/2.
predhodna odredba – dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep – identifikacijski podatki upnika – sprememba firme upnika – objava v sodnem registru – publicitetni učinek
Sodni register je javna knjiga. Vpisi v sodni register, ki so javno objavljeni po prvem odstavku 43. člena ZSReg (na spletnih straneh AJPES), imajo publicitetni učinek. To pa pomeni, da ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register in se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje pravdnega postopka - napačna označba verodostojne listine - popolna tožba
Morebitna napačna označba verodostojne listine, nima nobenega pravnega učinka za nadaljevani pravdni postopek, če tožnik predloži verodostojno listino in s tem tožbo naredi popolno ter primerno za obravnavanje, morebitne pomanjkljivosti iz izvršilnega postopka pa so s tem sanirane.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069696
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 181, 181/2.
nepravilno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – bodoča škoda – zastaranje – ugotovitvena tožba – pravni interes
Očitano škodno dejanje (nevročitev tožbe) je bilo zaključeno že z vročitvijo tožbe, zaradi česar je bila škoda takrat že določljiva. Takrat je oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Od odločitve o tožbenem zahtevku je bila odvisna le konkretna višina nastale škode. Ta podatek pa ne vpliva na začetek teka zastaranja.
Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje, zato nima učinka izvršljivosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074200
ZPP člen 212. OZ člen 174, 174/2, 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – upoštevanje invalidnine – izgubljeni zaslužek – zmanjšana delovna zmožnost – normalen tek stvari – dokazni standard mejne vrednosti – porazdeljeno dokazno breme – prekoračitev tožbenega zahtevka
Invalidnina glede na svoj namen, ki je v omilitvi prizadetosti oškodovančeve osebne sfere, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, ki mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Za kakšen namen tožnik porabi invalidnino, ne more vplivati na pravilnost odločitve.
O škodi zaradi izgubljenega zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, zato za dokazanost zadostuje dokazni standard mejne verjetnosti.
Okoliščina, da je šel tožnikov delodajalec v stečaj, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče zaposlitve, ki bi tožniku prinašala (vsaj) minimalno plačo.
Tožnik je zatrjeval, da zaradi poškodbe ni sposoben opravljati dela, za katera edino je usposobljen, toženka pa je zatrjevala, da mu je delovna sposobnost deloma ostala. Ker je trditveno breme porazdeljeno, se mora to odraziti tudi v porazdelitvi dokaznega bremena.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078693
ZPP člen 3. ZZZDR člen 191.
sklep o dedovanju - skrbnik za poseben primer - zastopanje dediča - odobritev CSD - odstop dednega deleža
Skrbnik za poseben primer potrebuje za odstop dednega deleža varovanca odobritev centra za socialno delo. Odobritve sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju ni pridobilo, zato je sklep o dedovanju v nasprotju s 3. členom ZPP.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - privolitev – nujni primer – ravnanja pridržane osebe
Sklep ne navaja, katera so tista konkretna ravnanja pridržane osebe, ki kažejo na ogrožanje njenega zdravja in zdravja drugih. V tem delu je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poslabšanje duševne bolezni, kar je bilo v predmetni zadevi očitno razlog za pridržanje osebe na zdravljenju na posebnem oddelku, ne zadošča.
Določila Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb zavezujejo sodišče le v primeru, da se pred njim rešuje spor v zvezi s kakšnim vprašanjem, o katerem sta arbitražno pogodbo sklenili stranki tega spora, ne pa tudi, ko je takšno pogodbo podpisala le ena stranka in, tako kot je to v konkretnem primeru, stranski intervenient.
Tožnica ob kandidaturi za delovno mesto ravnateljice ni izpolnjevala pogoja 5 let opravljanja dela v nazivu mentor. Zato je tožena stranka utemeljeno razrešila tožnico z mesta ravnateljice z ugotovitvijo, da ob kandidaturi ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta iz določbe 53. člena ZOFVI.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078672
OZ člen 179, 182. ZPP člen 116, 142, 149, 149/5, 224, 318, 318/1.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - napačna vročitev - dejansko bivališče - vročilnica - podpis - dokazno breme - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - zamudna sodba - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Morebitne napake sodišča pri vročanju ne morejo biti podlaga za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. Pogoj, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je namreč lahko zgolj opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, to pa logično izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pogoj za pravilno vročitev je, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
Na tožencu je breme, da dovolj konkretizirano in dokazno izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice.
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča stranki, ki zamudi rok ali izgubi zaradi tega pravico opraviti kakšno dejanje, da ji sodišče dovoli, da zamujeno dejanje opravi kasneje, če izkaže, da je narok zamudila iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Opravičeno zamudo lahko tako povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini, kar pomeni, da se šteje, da je potomec umrl pred zapustnikom, zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - oprava naroka - splošno znana dejstva - pravica do izjave - upravičen vzrok zamude
Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.
Oporoka, s katero naj bi pokojni tožnikoma „odplačal“ delo, ki sta ga zanj odpravila, je bila razglašena za neveljavno, zato je odpadla oziroma se ni uresničila podlaga za njuno „poplačilo“ pomoči, ki sta jo osem let nudila pokojnemu. To pa predstavlja zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ. Ker razmerje ni bilo neodplačne narave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in ugotavljalo, dejansko okoriščenje na strani pokojnega, ki je za tožnika sočasno predstavljajo prikrajšanje.