OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065449
ZTLR člen 20, 21, 28, 30. ZOR člen 63. ZPP člen 286b, 319.
podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – pogoji za prisposestvovanje – priposestvovalna doba – dobrovernost pridobitelja – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – konkurenca pridobitnih načinov – raziskovalna dolžnost – nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – nesporazum – pravnomočnost sodbe
Toženka bi za prostore, ki naj bi spadali v njeno izključno lastnino, pa je pri ogledu v njih opazila druge delavce, morala izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se vsaj pozanimati, kdaj bodo prostori izpraznjeni.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je uveljavil sodno varstvo po izteku 30 dnevnega roka iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo kot prepozno zavreči.
ZDCOPMD člen 3, 5, 6. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 39.
dodatek za nadurno delo - plača - plačilo za delo - delovni čas - mobilni delavci
ZDCOPMD v 3. členu določa
, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.
Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.
kompetenčni spor - dogovor o krajevni pristojnosti - pristojnost v postopku zavarovanja s predhodno odredbo - krajevna pristojnost
Dogovor o krajevni pristojnosti je treba upoštevati, ker je tožeča stranka na dogovorjeno krajevno pristojnost opozorila že v predlogu za izvršbo in listino, ki vsebuje dogovor o pristojnosti, predložila ob prvem procesnem dejanju, opravljenem pred pravdnim sodiščem.
Za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve je odločilno, da je toženec tisti, ki sam uporablja garsonjero in da je toženec tisti, ki je tožnici onemogočil uporabo garsonjere na tak način, kot ga je ta uporabljala do izselitve.
Toženca se na navideznost darilne pogodbe proti pošteni tretji osebi ne moreta sklicevati, zato bi moralo sodišče utemeljenost zahtevka po paulijanski tožbi presojati po pravilih, ki veljajo za neodplačen in ne odplačen posel. Ali je bilo pri tem spoštovano načelo enakovrednosti dajatev, zato ni bistveno.
OZ člen 179. ZKP člen 357, 357/4, 538, 538/1, 538/1-1, 538/5, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora
Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni.
Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
skrajšana obrazložitev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je tožena stranka zoper izdani sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej z rednim pravdnim postopkom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upoštevajoč 496. člen ZPP upravičeno najprej izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Nosilni razlog izpodbijanega sklepa za zavrnitev dela predračuna stroškov je ta, da naj bi bili ti stroški všteti v nadomestila upravitelja. To pa pomeni, da je s tem sodišče prve stopnje že delno odločalo tudi o nagradi upravitelja (kaj ta obsega), zato višje sodišče šteje v tem delu izpodbijani sklep tudi kot delen sklep o nadomestilih.
Plačilo za opravila v zvezi z izdelavo bilanc in davčnih obračunov ni vključeno v nagrado upravitelja. Na podlagi tega argumenta tako predloga predračuna stroškov stečajnega postopka ni mogoče zavrniti.
Gre le za eno nepremičnino, kar pomeni, da obseg dela ni takšen, da tega upravitelj ne bi mogel opraviti sam.
vzdrževanje večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika
Presoja, ali gre za redno vzdrževalno delo manjše vrednosti, ki ga upravnik lahko opravi brez sklepa etažnih lastnikov na njihove stroške, je del materialnopravne podlage sodne odločbe in zato del materialnopravnega preizkusa na pritožbenem sodišču. (1)
Manjša vzdrževalna dela v opisanem pomenu se nanašajo tudi na vzdrževanje stopnišča stanovanjskega bloka v stanju, ki zagotavlja varno vsakodnevno uporabo stopnic.
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 24, 25, 41, 124, 140, 140/3, 234, 235, 236.
vknjižba lastninske pravice – predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neskladnost zemljiškoknjižnega dovolila z zavezovalnim pravnim poslom – stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka – uporaba domneve o podrejenem zahtevku za predznambo pridobitve lastninske pravice
Zemljiškoknjižno dovolilo mora izpolnjevati pogoje iz 23. člena SPZ.
V postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (234.-242. člen ZZK-1) ni mogoče uporabiti domneve o podrejenem zahtevku iz tretjega odstavka 140. člena ZZK-1.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
prava nevešča stranka - izvajanje dokazov - materialno procesno vodstvo - okrnjena možnost obravnavanja
Prvostopno sodišče je omenjeni pouk strankam opustilo kljub temu, da je toženec v pravdi nastopal kot prava nevešča stranka, ki ga ni zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar bi moralo sodišče toženca, ki iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic po ZPP, v okviru pomoči prava nevešči stranki (12. člen ZPP) tudi opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Slednje velja tembolj, ker je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal zaslišanje strank in prič, ki jih poimensko ni navedel, zato bi ga moralo prvostopno sodišče vsaj pozvati, da že podani dokazni predlog konkretizira tako, da bo mogoča njegova nadaljnja obravnava.
Pomotno poimenovanje v uvodu asignacijske pogodbe in očitna pomota pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču) ne pomeni, da vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba nima nobenih razlogov o kaznivem dejanju, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, in sicer da je dne 26. 11. 2010 omogočil D.K. uživanje prepovedane droge, ko mu je pri K. doma na naslovu K. št. K., dal amfetamin, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49/2000 in nasl.) razvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zap. št. 73, ki ga je K. zaužil. Gre za odločilno dejstvo, za kaznivo dejanje, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, za katerega je sodišče prve stopnje obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, takšne svoje odločitve pa v napadeni sodbi ni obrazložilo.
Povsem nejasni pa so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja kot tiste, zaradi katerih je obdolženca oprostilo očitanih kaznivih dejanj. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo za dejanje, ki sploh ni predmet obtožbe, ko obrazlaga, da ni dokazov, da je D.K. od obdolženca dne 26. 11. 2010 kupil speed za 10,00 EUR. Iz podatkov kazenskega spisa, in sicer ovadbe, ki jo je podal D.K., izhaja, da je obdolženca obremenil za navedeno kaznivo dejanje, v preiskavi pa povedal, da ga je za to dejanje obremenil zato, ker je bil na policiji in ga je bilo strah. Navedeno dejanje pa ni predmet obtožbe. Za kaznivi dejanji, ki sta pod obtožbo in ki izhajata iz izreka napadene sodbe pa je D.K. obdolženca tako v preiskavi kakor na glavni obravnavi obremenil, torej je obdolženca obremenil, ko je bil zaslišan na sodišču. Tako so razlogi napadene sodbe o nezanesljivi izpovedbi K. zaradi strahu pred policijo, povsem nejasni, kakor tudi, da je izpovedba K. nezanesljiva in da jo je očitno podal pod pritiskom policistov. Sicer pa ni spregledati, da je D.K. obdolženca za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka napadene sodbe, obremenil šele v preiskavi in ne na policiji, tudi zato so razlogi napadene sodbe o strahu in pritisku policije na izpovedbo K., ki jih sodišče prve stopnje navaja v razlogih napadene sodbe, nejasni in tudi v nasprotju z njegovo izpovedbo.
Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče pa glede na sam potek glavne obravnave še opozarja na določbe Zakona o kazenskem postopku o vodstvu glavne obravnave in vlogi predsednika senata, ki vodi glavno obravnavo in mora skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi zadeve. Pri vodenju glavne obravnave ima predsednik senata pomembna formalna procesna pooblastila, ki so potrebna, da lahko poteka glavna obravnava brez zapletov, pri čemer je pomemben vrstni red poteka glavne obravnave od začetka zasedanja senata do besede strank, kakor tudi, v kakšnem vrstnem redu daje predsednik senata besedo strankam, pri čemer se ta ne more spremeniti, razen v primeru iz člena 300 ZKP. Sicer pa mora kljub akuzatornosti postopka in kontradiktornosti glavne obravnave predsednik senata skrbeti, da se predmet obtožbe vsestransko in popolnoma razčisti, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe, kar je imelo tudi za posledico pomanjkanje razlogov o navedenem kaznivem dejanju v napadeni sodbi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ocenilo tudi pritožbene navedbe višjega državnega tožilca v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, bolj kritično kot do sedaj oceniti izvedene dokaze, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno in o zadevi ponovno odločiti.
oprostitev plačila sodne takse – blokada TRR – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme
S tem, ko toženka sodišču ni predložila drugih dokazil, je smiselno pristala na vpogled, ki ga lahko sodišče opravi po uradni dolžnosti
Ker vrednostni papirji načeloma predstavljajo hitro unovčljivo premoženje, pri čemer sodna taksa za pritožbo v konkretnem postopku znaša zgolj 195,00 EUR, kljub blokadi transakcijskih računov toženke v konkretnem primeru niso podani niti pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.