COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - izjeme - način in postopek
Ne more biti katero koli neizpolnjevanje obveznosti iz prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP podlaga za zavrnitev pomoči, ampak samo tista neizpolnitev obveznosti, za katero se v postopku dovolj zanesljivo ugotovi, da ni posledica Covid-19. Tožena stranka tega ni upoštevala, zato je nepravilno uporabila materialno pravo. Poleg tega tožeči stranki ni dala možnosti, da se o tem izjavi pred izdajo odločbe.
Kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je prvostopenjski organ opravil pregled z ogledom obravnavane gradnje na kraju samem, na katerega tožnika ni povabil. Ta zato pri ogledu ni sodeloval, v posledici česar tudi ni mogel podpisati o tem napravljenega zapisnika. Obenem je res, da v zadevnem upravnem postopku ni bila razpisana ustna obravnava. Vendar pa vse kršitve določb ZUP same po sebi ne sodijo med t.i. absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ampak je (kot izhaja tudi iz stališč pravne teorije in sodne prakse) v vsakem takšnem primeru posebej treba preizkusiti, ali je morebitna kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Podlage za zaključek, da bi šlo v obravnavani zadevi za takšen primer, ni. Tožniku je bila namreč, ne glede na navedeno, zagotovljena možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev, saj ga je prvostopenjski organ seznanil z ugotovitvami inšpekcijskega postopka, na katere je oprta izpodbijana odločba in tožniku dal možnost izjave o tem.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - sodni nadzor
Toženka v postopku izdaje odločbe po 79.a členu ZTuj-2 preveri, ali so še podane okoliščine iz odločbe o nastanitvi ali pa so po njeni izdaji morebiti nastopile kakšne takšne nove okoliščine, zaradi katerih predhodno obstoječi razlogi za ukrep omejitve gibanja niso več podani. Takšen je tudi okvir sodne presoje v tem upravnem sporu.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv - cestnina - rok za vložitev zahteve za vračilo DDV - poziv na dopolnitev - elektronsko poslovanje
Na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se šteje, da je zahtevek za dodatne informacije vročen na dan, ko davčni organ od prejemnika prejme potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, vendar najkasneje 15. dan od dneva, ko je bil odposlan. Iz obvestila ciljnega strežnika o dostavi nesporno izhaja, da je naslovnik dopis prebral istega dne in sicer 9. 3. 2018 ob 9:32 in je bil s tem poziv za dopolnitev obravnavane vloge tožniku nesporno vročen v skladu z ZDDV-1.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja
O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.
Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost nepremičnine - dovozna pot - parkirišče
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 218. b člena ZGO-1 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti, torej prodaji in servisiranju vozil. Po mnenju sodišča torej dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezana nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški - zmotna uporaba materialnega prava
Iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka. Toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.
ukrep gradbenega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom se le nadaljuje izvršba tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 7. 10. 2013. Izpodbijani sklep in določena denarna kazen pa ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti2.
Iz tožbenih navedb ne izhaja, da je tožnik obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil; da izpodbijani sklep ne bi bil skladen z izvršilnim naslovom ali da bi bil izvršilni naslov odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Podani ugovori v tožbi pa za drugačno presojo sodišča niso relevantni. Na odločitev o inšpekcijskem ukrepu, kot tudi na izpodbijani sklep v postopku upravne izvršbe namreč po določilih ZGO-1 in ZUP ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo spornega dela objekta; tožnik pa se ne more sklicevati niti na odsotnost gradbenega dovoljenja za rušenje, saj je pridobitev tega v njegovi domeni. Glede preostalih tožbenih ugovorov, ki se vsi nanašajo na nemožnost izvršitve naložene obveznosti, pa sodišče pojasnjuje, da bi te ugovore tožnik moral uveljavljati že v upravnem sporu, katerega predmet izpodbijanja bi bila inšpekcijska odločba z dne 24. 10. 2012.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - prepozna vloga - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
Glede na to, da je tožnik svojo zahtevo nesporno vložil po izteku tega roka, ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve).
ZDoh-2 člen 6, 6/1, 6/1-5. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
status rezidenta - davki - dohodnina - središče življenjskih interesov - dolžnost preživljanja
Dejstvo, da je tožnica davčna rezidentka tuje države za izpodbijano odločitev, ko gre za status rezidenta po določbah ZDoh-2, ni bistveno, saj je posameznik lahko davčni rezident v različnih državah.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen).
davčni odtegljaj - obresti - obrestna mera - povezane osebe - posojilna pogodba - obresti od posojil - dokazno breme
Ugodnosti po 72. členu ZDDPO-2 se upravičenim prejemnikom obresti priznajo le pod pogojem, da znesek plačanih obresti ni večji, kot bi bil plačan nepovezanim osebam. Davčne ugodnosti se zato ne priznajo, če so obresti plačane po obrestni meri, ki presegajo zadnjo objavljeno, ob času odobritve posojila znano priznano obrestno mero. Izjema pa je določena v primeru iz drugega odstavka 19. člena ZDDPO-2, to je v primeru, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.
ZEN člen 39, 39/1, 39/4, 39/5, 39/6. ZUP člen 247, 247/2. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
postopek ureditve meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sodni postopek ureditve meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - ničnostni razlog - odločba, izdana v upravnem postopku - sodna pristojnost
Pri izdaji izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ kot urejena evidentiral dela meje parcele, pri čemer pa je mejo med tema deloma določilo že sodišče, se v postopku ni ravnalo pravilno. Prvostopenjski organ bi moral upravni postopek evidentiranja urejene meje ustaviti in v tem delu ne bi smel izdati vsebinske odločbe. Gre torej za bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, na takšne kršitve pa pazi sodišče in pred njim že drugostopenjski upravni organ po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP). Takšno stališče narekuje tudi ugotovitev, da se opisana kršitev vsebinsko po svoji naravi približuje ničnostnemu razlogu iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Glede na navedeno toženka izpodbijane odločbe ne more ubraniti s sklicevanjem na to, da s sklepom pristojnega sodišča o sodni ureditvi meje (s strani omenjenega sodišča ali tožnika) ni bila seznanjena. Ali je bil takšen sklep izdan, bi namreč tako prvo- kot drugostopenjski organ lahko ugotovila, oziroma bi to morala ugotoviti, s preprosto poizvedbo pri pristojnem sodišču glede na podatke upravnih spisov.
Iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 79/2020 z dne 17. 2. 2021 izhaja, da daje Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije državam članicam možnost ureditve znižane ravni obdavčitve energentov, ki so uporabljeni za določene industrijske in komercialne namene iz drugega odstavka 8. člena Direktive. Kot se ugotavlja v sodbi Vrhovnega sodišča RS, iz uvodnih izjav k Direktivi izhaja, da je bil njen namen harmonizacija obveznih, najnižjih ravni obdavčitve energentov in električne energije. Je pa zakonodajalec Unije državam pustil določeno polje proste presoje glede trošarin in določeno prožnost pri določanju in izvajanju politik, ki so prilagojene okoliščinam v državah. Če to ni škodljivo za pravilno delovanje notranjega trga in nima za posledico izkrivljanja konkurence, lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja trošarin za energente, ki so porabljeni v določenih dejavnostih in industrijah. Pri čemer je 8. člen Direktive podlaga za to, da lahko države članice uvedejo različne stopnje obdavčitve, oprostitve ali davčna znižanja za energente, uporabljene kot pogonsko gorivo za določene industrijske in komercialne namene, in sicer znotraj obsega, zamejenega z Direktivo, in ne širše. Niso pa države k temu zavezane.
tožba v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - procesni sklep - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zahtevi za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, izdana v postopku odločanja o pravici tožnice do nadomestila za brezposelnost. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
Po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ tožnikovih ugovorov in navedb ter vseh relevantnih okoliščin, v zvezi z zatrjevanjem dobre vere in očitkov glede napake carinskega organa (izpolnjevanje pogojev iz člena 220(2)(b) CZS) nista ustrezno presodila. Pritožbeni organ je zavrnitev utemeljil zgolj s pavšalno navedbo, da tožnik v konkretnem primeru ne razpolaga s potrdilom o izvozu blaga iz Vijetnama. Tožnik je v postopku navajal okoliščine, iz katerih po mnenju tožnika izhaja, da je bil dobroveren. Navajal je tudi, da je deklarant oz. pri njemu zaposlen G.G. predložil vse dokumente, navedene na predmetni carinski deklaraciji, tudi certifikat o izvozu, kar izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 8. 7. 2017.
Zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke. Carinski organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena), kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti postopka. Stranki v postopku je potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o naknadnem obračunu uvoznih obveznosti. Po presoji sodišča je pritožbeni organ z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za zaslišanje navedene priče kršil tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost
Med strankama je v zadevi nesporno pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v višini 937,35 EUR mesečno. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, .., v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, ..., delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
ukrep kmetijskega inšpektorja - denarna kazen - z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Z izpodbijanim sklepom (v njegovi 1. točki izreka) se le nadaljuje izvršba glede tožnikove obveznosti, o kateri je že bilo odločeno v izvršilnem naslovu – inšpekcijski odločbi z dne 24. 12. 2015 in izvršba denarne kazni, ki je bila izrečena s sklepom z dne 2. 4. 2019. Izpodbijani sklep o denarni kazni je bil torej izdan z namenom izvršitve obveznosti, naložene z navedeno inšpekcijsko odločbo, in zato ne predstavlja ponovnega odločanja o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe (in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo), namreč ne predstavlja odločanja o obveznosti, nalaganja obveznosti in s tem tudi na novo ne posega v pravni položaj tožnika.
brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, ker mu toženka ni omogočila podati izjave o ugotovljeni pokojnini, podatka, ki ga je po uradni dolžnosti sama pridobila in je vplival na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pomeni kršitev 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranke ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.