davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki in odhodki - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - simuliran (navidezni) pravni posel
Po pravilih računovodenja iz 5. točke Uvoda k SRS se upoštevajo le odhodki, ki so izkazani na razumljiv, ustrezen, zanesljiv in primerljiv način, je po presoji pritožbenega organa, enako pa meni tudi sodišče, izpodbijana odločba pravilna in zakonita že na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2, po katerem so davčno upoštevni lahko le odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V konkretnem primeru se namreč ugotavlja, da izvedba storitev po že omenjeni pogodbi ni izkazana, s tem pa tudi ne stroški iz tega naslova in da torej ni podlage sploh za njihovo knjiženje med odhodke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - dohodkovni cenzus
Tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, saj ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena ZST-1 za oprostitev plačila sodne takse. Kot izhaja iz ugotovitev organa za BPP, je tožnik prejemnik invalidske pokojnine v višini 937,00 EUR, kar med strankama ni sporno, tožnik pa tudi ni izkazal slabega premoženjskega stanja ter dejstva, da bi plačilo sodne takse v višini 148,00 EUR zmanjšalo sredstva za njegovo preživljanje in poslabšalo njegov materialni položaj.
ZNISESČP člen 11. ZUP člen 68, 68/1, 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Med strankama ni sporno, da je tožnik zahtevo za verifikaijo stare neizplačane devizne vloge vložil po roku, določenem v prvem odstavku 11. člena ZNISESČP. Ta rok je materialni prekluzivni rok, zaradi česar ga ni mogoče podaljšati.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni leasing - delna realizacija pogodbe - odstop od pogodbe - vračilo predmeta leasinga - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - popravek izstopnega DDV - odstop od pojasnila DURS - enotna praksa davčnih organov
Če pojasnila davčnega organa na splošen in abstrakten način razlagajo posamezne zakonske določbe in če so objavljena na njegovih spletnih straneh, ustrezajo definiciji navodila iz drugega odstavka 13. člena ZDavP-2. Takšna navodila pa predstavljajo zagotovilo, da bo praksa davčnih organov enotna oziroma so vsaj namenjena poenotenju te prakse. Zato je mogoče konkretno odločitev davčnega organa, ki odstopa od tovrstnih pojasnil, pa ta niso bila preklicana ali nadomeščena z novimi pojasnili, pri sodni presoji obravnavati kot odstop od ustaljene prakse davčnih organov.
ZUSDDD člen 1, 1/1. ZTuj-1 člen 41, 41/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - odstranitev tujca iz države - družina - otroci - neprekinjeno bivanje v RS
Glede na dolžino trajanja takega stanja pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožnikov položaj uredi.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - verjeten izgled za uspeh
Sodišče soglaša s toženko, da s tožnikove strani navedeni razlogi za vložitev revizije v prošnji za BPP in dopolnitvi omogočajo zaključek, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožnik ni navedel dejstev in okoliščin o zadevi, na podlagi katerih bi bilo mogoče izključiti nerazumnost zadeve oziroma na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da ima tožnik v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti predlog za dopustitev revizije. Zato se sodišče z organom za BPP strinja, da tožnik ni izpolnil objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
verifikacija stare devizne vloge - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijanim dopisom zgolj odgovorila na tožnikov dopis z dne 11. 12. 2020, v katerem je spraševal, kateri organ je v RS zadolžen za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi, ter navedel, da ga ni nihče obvestil o poteku roka. Kot je bilo že navedeno, mu je podala pojasnila v zvezi z ZNISESČP ter dolžino in potekom roka za vlaganje zahtev za verifikacijo starih deviznih vlog, kar pomeni, da je le odgovorila na njegova vprašanja oziroma poizvedbe in ni odločala o tožnikovi pravici ali obveznosti. Zato izpodbijani dopis ni dokončni upravni akt v smislu določb 2. člena ZUS-1 in se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek.
verifikacija stare devizne vloge - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdnega drevja, čeprav nobeno izmed njiju nima bonitete manjše od 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem
Prijavljene površine morajo nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. V obravnavanem primeru pa je bilo ob kontroli pri spornih površinah ugotovljeno drugačno stanje od tistega, ki ga je tožnik prijavil v zbirni vlogi, in sicer neobdelanost in zato neobstoj (prijavljene rabe) trajnega travinja kot upravičene kmetijske površine za uveljavljanje zahtevka OMD. Glede na navedeno se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da je sporne površine po kontroli vendarle popasel oziroma obdelal.
evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - javno dobro - mejna obravnava
Tožnika, ki nista zadovoljna z urejeno mejo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, nista prekludirana, da sodno ne bi uredila meje pred pristojnim sodiščem - ob enakih pravilih, kot bi jo v primeru napotitve s strani prvostopnega organa. Upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi z 77. členom SPZ. Ne more pa organ, ki je dolžan urediti mejo po določbah ZEN, varovati tožnikove zahteve izven pravil o ureditvi meje po ZEN. Katere svoje pravice v takem postopku bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - obrazloženost odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Pri odločanju o nujni BPP ni potrebno preverjati materialnega položaja prosilca, je pa treba presoditi izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, razen kolikor to izključuje peti odstavek 24. člena ZBPP za primer BPP za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.
ZUPJS člen 18, 18/1. ZUP člen 9, 9/1, 9/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepremično premoženje - stanovanje, v katerem prosilec živi - seznanitev stranke z ugotovljenimi dejstvi - izjava stranke
Neutemeljene so tožbene navedbe, da je relevantno (zgolj) dejansko prebivališče, saj je v ZUPJS in ZSVarPre kot pogoj določeno, da ima oseba prijavljeno stalno prebivalšče in da v tem stanovanju dejansko biva.
ZCes-1 člen 73, 74. ZJC člen 68, 68/1. ZUP člen 8, 138.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - sporno dejansko stanje - načelo materialne resnice
Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožeči stranki sicer posredoval Zapisnik o izrednem inšpekcijskem pregledu, skupaj z listinami pridobljenimi v inšpekcijskem postopku, vendar v primeru zatrjevane nepopolne oziroma nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, posredovanje ugotovitev v izjasnitev ne more nadomestiti ogleda lokacije in s tem razrešitve spornega dejanskega stanja.
ZUP člen 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke v postopku
V primeru ugotovljene kršitve se odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno, zato ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ima slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu.
Uradna oseba mora na razpisano ustno obravnavo povabiti tudi stranko in ji na ta način omogočiti, da osebam, ki so zaslišane v dokazne namene, postavlja vprašanja. Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke.
V upravnem postopku torej ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 3, 3/1, 3/1-125.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - uporaba materialnega prava - površina parcele - stroški postopka
Pri gradnji nadomestnega objekta in gradnji v vrzeli gre za pravno in dejansko dve različni situaciji, ki ju je uredil Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, glede na dejstvo obstoječe oziroma neobstoječe pozidave na parceli namenjeni gradnji. Razlaga, da je po odstranitvi objekta nastalo zemljišče presojati za vrzel, je v nasprotju z ureditvijo gradnje nadomestnega objekta, ki celovito ureja situacijo v primeru zazidanega stavbnega zemljišča z objektom, ki se odstrani in zgradi novega. Vrzel pa ureja pravno situacijo, ki jo ustvarja nepozidano stavbno zemljišče in je nepozidana obstajala vsaj od začetka veljavnosti OPN, ki jo je kot tako, na splošni ravni opredelil. Brez smisla bi bila ureditev nadomestne gradnje, kolikor bi dejanska - fizična odstranitev obstoječega objekta vedno ustvarila nezazidano stavbno zemljišče v smislu vrzeli. Ker sta v Odloku urejeni tako nadomestna gradnja kot vrzel, ju je treba v skladu z logično razlago predpisa, da je normodajalec imel v mislih dve dejansko različni situaciji, tako tudi razlagati.
brezplačna pravna pomoč - vložitev prošnje na predpisanem obrazcu - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi toženka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala.
Vsi v pozivu navedeni podatki tudi ne predstavljajo takšnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče pridobiti le na podlagi uradnih evidenc, zato tožnikovo sklicevanje na to, da bi morala toženka podatke pridobiti po uradni dolžnosti, kot smiselno zatrjuje, ni utemeljeno. Sodišče pojasnjuje, da brez brez podatkov EMŠO in davčne številke, organ za brezplačno pravno pomoč ne more po uradni dolžnosti pridobiti podatkov, potrebnih za ugotavljanje materialnega položaja prosilca.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje
Soglasje ima naravo upravnega akta, zato se presoja njegove pravilnosti in zakonitosti lahko izvede zgolj z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev.
dohodnina - davčni rezident - rezidentski status - prijavljeno stalno prebivališče - nacionalna zakonodaja - spremenjena sodna praksa
Po presoji sodišča se lahko rezidentski status po pravnomočnosti že izdane odločbe določi tudi drugače, in to ne le v primeru spremembe relevantnih okoliščin, ki vplivajo na ta status, ali v primeru spremembe zakona, pač pa tudi v primeru spremenjenih stališč o njegovi uporabi, ki so bile v obravnavani zadevi tudi razlog za začetek postopka ureditve rezidentskega statusa tožnika po uradni dolžnosti.
ZBPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/1, 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge - nepopolna vloga
Tožena stranka je od tožnika (kot prava neuke stranke) zahtevala pojasnilo o tem, kako namerava v pravdnem postopku pred sodiščem dokazovati, da v nasprotju s pogodbenimi določili kupnina ni bila v celoti plačana, in za svoje navedbe dostavi dokazila. V kolikor je od kupca že zahteval, da plača del kupnine, naj dostavi tudi kopijo tega zahtevka. Tožena stranka torej dejansko ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. V takem primeru pa organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, zahteve ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati v skladu z določbo tretjega odstavka 140. člena ZUP.