zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti zakona – učinek zahteve za oceno ustavnosti na druge zadeve – prekinitev postopka do končne odločitve ustavnega sodišča – odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ne da bi samo vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. To je storilo, ker je tako zahtevo že vložilo Vrhovno sodišče. Tako izjemo dopušča tretji odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču. Prav to, namreč da sodišču ni treba sprožati lastnega postopka pred Ustavnim sodiščem, je bistveni domet te zakonske norme.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/3, 268.
zaznamba začasne odredbe na poslovnem deležu – podatki, ki se vpišejo v sodni register
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je zaznamba sklepa o izvršbi konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg), ko prejeme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bila začasna odredba izdana.
zvin vratne hrbtenice – odlomek trnastega odrastka petega vratnega vretenca – udarnina glave – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine iz naslova primarnega strahu je samo intenziven, dalj časa trajajoči strah, kadar pa je primarni strah kratkotrajen, je lahko podlaga za prisojo odškodnine samo v primerih, kadar je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085042
ZPP člen 199.
pogodba o prevzemu terjatve – odstop terjatve v izterjavo namesto plačila dolga – fiktivnost pogodbe o prevzemu terjatve – stranska intervencija – intervencijski interes – pravni interes – ekonomski interes
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Sam ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje.
dovoljenost pritožbe - subjekt vpisa - pravica udeleženca - na zakonu temelječ interes - zakoniti zastopnik predlagatelja vpisa - pravni interes za pritožbo - ekonomski interes
V pritožbenih razlogih je bil zatrjevan pravni interes nekdanjega predsednika uprave in ne pritožnika, to je člana združenja I. d. o. o. Pritožbe pa ni vložil nekdanji predsednik uprave, ampak član združenja. Slednji ni pojasnil, v čem bi bile prizadete njegove pravne koristi kot člana združenja. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati dejstvo, da je direktor pritožnika I. E., ki je kot družba z omejeno odgovornostjo samostojna pravna oseba, isti kot nekdanji predsednik uprave subjekta vpisa.
zagovornik – postavitev zagovornika po uradni dolžnosti – popravni sklep
Napaka v členu, na podlagi katerega je bil obtožencu postavljen zagovornik po uradni dolžnosti za čas predobravnavanega naroka, predstavlja formalno napako, ki jo je možno odpraviti s popravnim sklepom (prvi odstavek 365. člena ZKP), kljub temu, da zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti ni predvidena pritožba.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) v točki 7 obrazložitve pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici.
- Tožnica v obravnavani zadevi zatrjuje nastanek (neposredne) škode na njenem premoženju, kraj oziroma območje tako zatrjevane škode (Občini S.o.D. in O.) pa je po veljavni zakonodaji EU in praksi Sodišča EU, na katero se sklicuje tudi toženka, upoštevna navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča v sporih z mednarodnim elementom.
Tožena stranka je bila kot organizator tekmovanja dolžna zagotoviti pogoje za varnost igralcev. To je narekovalo tudi izbiro strokovno usposobljenega sodnika, kar je tudi storila. Tudi, če bi šteli, da je kot ravnanje organizatorja šteti tudi ravnanje sodnika na tekmi, ki zanj deluje (147. člen Obligacijskega zakona) in bi ob neustrezni izbiri oz. neustreznem ravnanju samega sodnika, kar bi bilo vzrok škode, bila podana toženkina krivdna odgovornost, pa bi tožeča stranka morala trditve, da je konkretno sojenje predstavljalo v ključnem trenutku grobo kršitev pravil in standardov sojenja, dokazati.
Pogodba ni bila nična, saj so bile v njej, čeprav ne po volji strank, ampak zaradi spoštovanja zakona, upoštevane omejitve pri prometu z zemljiščem in da izgradnja do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj, pač pa je postala del pogodbene vsebine izključno zaradi podreditve pravnega posla zakonskim omejitvam.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006800
ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 40.
ugotovitev lastninske pravice - zavarovanje pravice - začasna regulacijska odredba
Glede na ustaljeno sodno prakso je dopustno regulacijsko začasno odredbo izdati le v izjemnih primerih, ko je potrebno začasno urediti sporno pravno razmerje, ker ni mogoče drugače preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Glede na navedeno mora biti za izdajo regulacijske začasne odredbe kumulativno izpolnjena tudi predpostavka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, česar pa tožeča stranka ni izkazala.
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko bi se predlog za izdajo začasne odredbe pokrival s tožbenim zahtevkom. Tožnica s tožbo zahteva, da se ugotovi, da je solastnica nepremičnine, s predlagano začasno odredbo pa zahteva, da se do pravnomočno zaključenega predmetnega pravdnega postopka prepoveduje rušenje in kakršnokoli onemogočanje uporabe objekta na tej nepremičnini. Z izdajo predlagane začasne odredbe se tako ne bi v ničemer prejudicirala odločitev o tožničinem zahtevku, zato v obravnavanem primeru tudi ni podlage za tako restriktivno razlago pogojev za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ.
gradbena pogodba - dodatna dela - cena ključ v roke
Pri dogovoru „ključ v roke“ je treba upoštevati, da gre za dogovor, ki je s stališča izvajalca najmanj ugoden, vendar je pogodbeno dogovorjen. Cena, dogovorjena s klavzulo „ključ v roke“, obsega tudi vrednost nepredvidljivih del, torej tistih nepredvidenih del, ki jih v času sklenitve pogodbe izvajalec ni mogel predvideti, pa so nujna za dokončanje objekta. V primeru nepredvidljivih del izvajalec ne more zahtevati avtomatične spremembe pogodbe in plačila za ta dela. Glede na to, da je že nadzornica v tem postopku izpovedala, da se je pač en del strehe spremenil v (dodatno sporno) frčado, ker bi bilo sicer (pod streho) zgrajeno stanovanje povsem neuporabno, ta dela pa so bila celo predvidljiva, je treba stroške, ki so pri tem nastali, šteti v že dogovorjeno ceno po predmetni gradbeni pogodbi.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5, 111, 111/4, 142, 142/4.
fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve v soboto – prepozna dopolnitev pritožbe še z enim izvodom – zavrženje pritožbe
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti, ki se izkazuje tudi v določbi 31. člena ZZK-1, po kateri mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina vpisana z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V sklepu o preizkusu terjatev sta navedeni številka stavbe in katastrske občine, res še številka stanovanja in ne pravilno posameznega dela št. 1, a dvom v identiteto ovrže dodaten opis v sklepu - IV. nadstropje in enosobno stanovanje, kar je skladno z opisom v zemljiški knjigi.
Sleherno razbijanje oziroma hrup še ne pomeni bistvenega motenja najemnika - lahko pomeni zgolj oviranje rabe. A slednje za utemeljitev kršitve najemne pogodbe ni dovolj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073799
OZ člen 33, 33/1, 82. ZOdvT člen 8. ZOdvT tarifna številka 1200, 6002.
najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za določen čas – podaljšanje najemne pogodbe – predpogodba – razlaga predpogodbe – stroški postopka – odvetniška tarifa – povišanje nagrade za zastopanje več strank – administrativni stroški
Pogodbena klavzula nima narave predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. Iz nje namreč ne izhaja zaveza tožeče stranke, da bo kasneje (v 30 dneh pred prenehanjem veljavnosti najemne pogodbe iz leta 2002) na predlog tožene stranke (tu tožeče stranke) sklenila glavno (najemno) pogodbo.
Najemna pogodba je jasna in ne potrebuje razlage v smislu ugotavljanja prave volje pogodbenih strank (82. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je zaradi zastopanja dveh strank na podlagi tar. št. 1200 ZOdvT toženi stranki pravilno priznalo stroške v višini povečane nagrade (za količnik 0,3) za postopek po začasni odredbi (tar. št. 3461; skupaj količnik 0,6 ali 117,00 EUR) in za postopek po tožbi (tar. št. 3100; skupaj količnik 1,6 ali 312,00 EUR), zmotno pa tudi pri nagradi za naroka za obravnavanje začasne odredbe in tožbe. Po tar. št. 1200 ZOdvT se povečanje zaradi zastopanja več strank prizna le pri nagradi za postopek in nagradi za posel, ne pa tudi pri ostalih nagradah.
Administrativne stroške je višje sodišče priznalo v višini 20,00 EUR, ker se zahtevek za povračilo izdatkov nanaša na zadevo in ne na posamezno obliko pravovarstvene zahteve (sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno sledilo stroškovniku in priznalo dvojne stroške po tar. št. 6002).
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 316, 316/1, 316/2. ZKZ člen 17, 18, 19, 20.
načelo dispozitivnosti – pripoznava zahtevka – nedopustno razpolaganje z zahtevkom – promet s kmetijskimi zemljišči – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Za tak primer gre tudi, če je po materialnem pravu omejeno ali prepovedano razpolaganje z zemljišči, ko bi se stranki s pripoznavo zahtevka npr. izognili izpolnitvi kogentnih predpisov o pridobitvi upravnih dovoljenj oziroma soglasij. V konkretni zadevi pa ima pritožba prav, ko opozarja, da se prisilne določbe, vsebovane v členih 17 do 23 ZKZ, nanašajo le na promet s kmetijskimi zemljišči, to je na pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču na pravno posloven način (s pogodbo). V konkretnem primeru pa tožnik uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, torej originarno.
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino Uredbe (Poglavje II, Pristojnost, Oddelek 1, Splošne določbe) v točki 7 obrazložitve pravilno ugotovilo, da so lahko (ne glede na vsebino prvega odstavka 4. člena) v skladu s 5. členom Uredbe osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, tožene (tudi) pred sodišči druge države članice, in sicer na podlagi pravil iz Oddelkov 2 do 7 tega poglavja. Med drugim tudi v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka (drugi odstavek 7. člena Oddelka 2, Posebna pristojnost). Pojasnilo je tudi, da besedna zveza „kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka“, krije tako pristojnost kraja, kjer je nastal škodni dogodek kot tudi kraja, kjer je nastala škoda, tako da lahko tožeča stranka izbira pristojnost sodišča tako ene kot tudi druge države članice, če kraja nista v isti državi članici.
- Tožnica v obravnavani zadevi zatrjuje nastanek (neposredne) škode na njenem premoženju, kraj oziroma območje tako zatrjevane škode (Občini S.o.D.) pa je po veljavni zakonodaji EU in praksi Sodišča EU, na katero se sklicuje tudi toženka, upoštevna navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča v sporih z mednarodnim elementom.
Ker izpodbijani sklep ne vsebuje (lastnoročnega) podpisa sodnika, še ni neveljaven. Sodnik podpiše le izvirnik sodnega pisanja, ne pa tudi prepisa izvirnika (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda). Izvirnik sklepa ostane v spisu (113. člen Sodnega reda) in ta se v konkretnem primeru v spisu tudi nahaja (s podpisom sodnice). Stranka pa prejme prepis izvirnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016574
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZLNDL člen 1. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - dobroverni lastniški posestnik - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - stanovanjska pravica - nesklepčnost tožbe
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve in niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ). V konkretnem primeru trditvena podlaga tožnice ni bila taka, da bi izkazovala, da je dobroverna lastniška posestnica.