redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - istovrstne kršitve - razlog za odpoved
Čeprav se tako pisno opozorilo kot redna odpoved nanašata na tožničino neupoštevanje odredbe delodajalca, naj se iz ene pisarne preseli v drugo pisarno, je glede pisnega opozorila relevanten čas do 14. 11. 2016 oziroma do 23.11 2016, glede odpovedi pa tudi čas po 23. 11. 2016. Drži sicer, da povsem isti očitki ne smejo biti predmet pisnega opozorila in redne odpovedi. To bi izničilo razlikovanje med predmetom ter pomenom enega in drugega instituta, posledica tega bi bila nezakonitost odpovedi. Vendar pa je v sporni odpovedi tožnici očitano nadaljevanje kršitve tudi v času, ki ga pisno opozorilo ne zajema več. To je bistvena okoliščina, zaradi katere stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Pravilno bi bilo, če se odpoved ne bi nanašala tudi na čas po 23. 11. 2016. Tožena stranka torej utemeljeno vztraja, da predmet pisnega opozorila in odpovedi ni ista, pač pa zgolj istovrstna kršitev, kontinuiranost pa sama po sebi ni okoliščina, ki bi izključevala ukrep odpovedi. Redna odpoved iz krivdnega razloga je namenjena ravno temu, da se sankcionira neupoštevanje pisnega opozorila zaradi predhodnih očitkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011991
OZ člen 154. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-53, 4, 4/2, 4/3, 42, 42/1, 57, 57/1. ZPP člen 125a, 125a/4.
povrnitev premoženjske škode - prometna nezgoda - pravila cestnega prometa - nedopustno protipravno ravnanje - vzročna zveza - soprispevek - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - izvedba dokaza z izvedencem - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je voznica s tem, ko je pred trkom pogledala v vzvratno ogledalo in v njem videla tožnika, za katerega je upravičeno sklepala, da drži varnostno razdaljo in da je ne bo prehiteval (tretji odstavek 4. člena ZPrCP), zadostila zahtevi iz prvega odstavka 42. člena ZPrCP, po kateri se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, s pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje. Pravilno je pojasnilo, da pogled preko rame zaradi premostitve mrtvega kota ni bil potreben, ker je voznica zaznala tožnika že s pogledom v vzvratno ogledalo. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
Višje sodišče ugotavlja, da je pravilno ugotovljeno, da je bila pritožba toženca prepozno vložena. Tega ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost vtoževane terjatve.
premoženje agrarne skupnosti - podržavljanje premoženja - podržavljenje na podlagi zakona - imetnik stvarne pravice
Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna.
V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo.
Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožnik je tako v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi izpostavljal, da mu način dela ni bil v zadostni meri pokazan, zato je bilo na toženki, skladno z obrnjenim dokaznim bremenom, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bil tožnik v delo uveden ter da mu je bil način dela pokazan v zadostni meri. Toženka je tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - uveljavljanje pravnega varstva - zatrjevana dejstva - motenje posesti - posestnik - dejanska posest - sporno dejansko vprašanje - imetnik pravice
Zamudna sodba (enako velja za zamudni sklep), s katero sodišče ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, temelji na domnevi, da toženec priznava tožnikove dejanske trditve. Takšna domneva pa je dopustna samo takrat, ko je že iz tožbenih trditev mogoče sklepati, da tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbo zahtevano pravno varstvo. V nasprotnem primeru, ko v tožbi navedena dejstva ne vodijo k zatrjevani pravni posledici, mora sodišče tožniku omogočiti, da v naknadnem roku z dopolnitvijo navedb odpravi nesklepčnost tožbe.
Kdor se je pri izvrševanju dejanske oblasti nad stvarjo drugega dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti, ampak je lahko le imetnik. Vprašljivo je torej, ali je toženka sploh pridobila posest spornih poslovnih prostorov.
Za izdajo zamudnega sklepa zoper toženko (še) niso bili izpolnjeni predpisani zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnico najprej pozvati k odpravi nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na toženko.
nedovoljena pritožbena novota - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja
Trditve dolžnika o zastaranju upnikove terjatve zamudnih obresti predstavljajo trditve o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne šele v pritožbi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
ZKP člen 388, 388/1, 390. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 244, 244/2, 386, 389, 389/2, 389/3.
odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - upravičenci za vložitev pritožbe - prejemnik koristi - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - upravljanje stečajne mase - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Tudi postopek zavarovanja na nepremičninah, ki so predmet stečajne mase, sodi med postopke upravljanja s premoženjem stečajne mase. Ker z začetkom stečajnega postopka postane upravitelj tisti, ki v zvezi z upravljanjem stečajne mase prevzame zastopanje stečajnega dolžnika kot njegov zakoniti zastopnik, stečajni dolžnik pa v tem delu izgubi poslovno sposobnost, po stališču pritožbenega sodišča lahko pritožbo zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja vloži le upravitelj in ne tudi stečajni dolžnik.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnosti
Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.
Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00012037
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca
Delo, ki ga je tožnik opravljal na konfekcijskem stroju ob menjavi kasete, ni nevarna dejavnost. Pri tem opravilu stroj ni bil v hitrem načinu delovanja, temveč je miroval, dokler ga tožnik ni sam pognal oziroma sprožil s pritiskom na nožno stopalko. Zato v takšnih okoliščinah stroj ni predstavljal nevarne stvari. Tožnik je s stopalko sam nadziral, kdaj bo stroj sploh pričel delovati, pa še pri tem je šlo ob zagonu stroja za t. i. počasno vrtenje, ne za hiter način delovanja, tako da tudi s tega vidika ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/4, 33/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neveljavnost pogodbe - predpogodba - časovno omejeno učinkovanje - šestmesečni prekluzivni rok - prenehanje predpogodbe - odstop od predpogodbe - prenehanje obveznosti - potrebni izvršilni stroški
Višje sodišče bistva dolžnikovega ugovora ne razume kot poseg v veljavni izvršilni naslov, temveč kot uveljavljanje prenehanja obveznosti plačevanja kupnine zato, ker ni bila izpolnjena obveznost iz predpogodbe, ki je bila v sklenitvi prodajne pogodbe.
V obravnavani zadevi ni sporno, da stranki v roku, ki sta ga določili v predpogodbi, nista sklenili prodajne pogodbe za nakup nepremičnine. Nobena izmed njiju pa tudi ne trdi, da bi zahtevala sklenitev glavne pogodbe v 6-mesečnem prekluzivnem roku. Predpogodba, pa čeprav je sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, po preteku 6-mesečnega roka nima več pravnih učinkov, zato je tudi prenehala obveznost, ne le skleniti prodajno pogodbo, temveč tudi plačila mesečnih obrokov kupnine.
Določitev načina plačila kupnine in neposredne izvršljivosti listine ne spreminja opisane pravne narave predpogodbe in drugačna volja strank iz njene vsebine, niti iz trditev v tem postopku, ne izhaja (tudi stranki sta označeni kot „bodoči prodajalec“ in „bodoči kupec“). Za nasprotno razlago, ki bi vsebinsko lahko pomenila, da je hkrati s predpogodbo sklenjena tudi že pogodba o plačilu kupnine, ni podlage niti v navedbah strank oziroma v vsebini predpogodbe, niti v kakšni materialnopravni zakonski določbi. Zato je s tem, ko je predpogodba zaradi poteka časa prenehala učinkovati, prenehala tudi dolžnikova obveznost, glede katere je bila dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
napotitev dediča na pravdo - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/3-4, 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3, 44, 57, 57/1, 57/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dobra vera - dobroverni pridobitelj
Na dobro vero se pritožnica ne more sklicevati, saj svoje lastninske pravice na sporni parceli ni vknjižila kot dobroverna pridobiteljica na podlagi pravnega posla (to je v pravnem prometu), pač pa na podlagi pravil o lastninskem preoblikovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011595
OZ člen 117, 117/3, 435, 490, 490/1, 490/2. SPZ člen 49.
zahtevek za izročitev nepremičnine - pravica do posesti - kupoprodajna pogodba - pravice lastnika prodane nepremičnine - kršitev pogodbene obveznosti - nezmožnost izpolnitve - nezmožnost izpolnitve, ki jo povzroči stranka - poštena stranka - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe - pravna napaka prodane stvari - sankcije za pravne napake
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da želi tožnica, ki je kršila pogodbeno zavezo, s tožbo v tem postopku zaobiti pravila OZ in izsiliti posledice nezmožnosti pogodbene izpolnitve, ki pa je ni zakrivil toženec, temveč ona. Na tak način skuša priti v ugodnejši pravni položaj nasproti pošteni pogodbeni stranki, saj zahteva vračilo tistega, kar je sama dala na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki še vedno velja. Takemu zahtevku ni mogoče nuditi pravnega varstva. Toženec ima na podlagi veljavno sklenjene kupoprodajne pogodbe pravico imeti sporno parcelo v posesti.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118, 118/1.. ZZZDR člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - osebna okoliščina - sodna razveza - denarno povračilo - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - fiktiven razlog
Skladno z 9. alinejo prvega odstavka 90. člena ZDR-1 je razlog odpovedi neutemeljen, če je razlog osebna okoliščina, v konkretnem primeru torej zakonski stan. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).