ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1. ZZ člen 22. ZVis člen 43.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - izvajanju javne službe namenjene nepremičnine
Dejavnost v visokem šolstvu je lahko javna služba, kadar je organizirana oziroma se opravlja tako, da se s tem zagotavlja uresničevanje javnega interesa. Zaradi tega so nepremičnine, ki služijo izvajanju javne službe na področju izobraževanja, v denacionalizacijskih zadevah po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izvezete iz vračanja. Za ugotovitev denacionalizacijskega organa, ali se na podržavljenih nepremičninah opravlja javna služba na področju visokega šolstva, je bistveno, ali je akreditiran študijski program, ki ga izvaja izvajalec visokošolske dejavnosti kot javno službo, in je glede tega podatka upravni organ vezan na vpisan podatek v razvidu visokošolskih zavodov. Nevpis dislocirane enote ni zadostna podlaga za zaključek v denacionalizacijski zadevi, da se na nepremičninah, ki naj bi se vrnile, ne opravlja javna služba. Vpis dislocirane enote opisuje organizacijsko strukturo visokošolskega zavoda, za denacionalizacijski postopek pa je bistveno opravljanje javne službe.
ZUP člen 238, 238/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 8, 8/1, 8/2.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilca - zdravstvene razmere - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem za točkovanje zaradi zdravstvenih razmer ne zadošča, da so iz zdravniških potrdil razvidna trajna obolenja, temveč je treba izkazati tudi, da so ta obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami. To pomeni, da zdravstvenih težav otrok in tožnikove žene ni mogoče upoštevati, če te težave niso pogojene s slabimi stanovanjskimi razmerami.
Ugotovitvi, da v stanovanju ni vlage, je tožnik nasprotoval šele v pritožbi. Tudi mnenje izvedenca je predložil šele v pritožbenem postopku, zato gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj tožnik v pritožbi ni obrazložil, zakaj tega dokaza ni predlagal že v postopku na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - solastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje z njim, tako da lahko tožnica ta delež obremeni (npr. s hipoteko) ali proda. Zato tudi okoliščina, da gre za nepremičnino, ki naj bi bila predmet delitve v nepravdnem postopku, za katerega prosi za BPP, ne more vplivati na ugotavljanje dejstva, da je tožnica lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini in s tem na ugotovitev vrednosti njenega premoženja.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 32, 32/2, 51, 60, 60/1, 66. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZVis člen 3, 3/1, 9,16.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dejavnost javne službe
Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes za nepremičnine, ki naj bi se vrnile v naravi, če v oziroma na njih opravlja dejavnost javne službe, ki je po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ovira za vrnitev podržavljene nepremičnine v naravi.
ZUP člen 82, 82/1, 82/2, 127, 127/1. ZIN člen 16, 16/2, 24, 24/3. ZDIJZ člen 4.
inšpekcijski postopek - pregled spisov - prijava - nedovoljenost vpogleda
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je tudi ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na čakalni seznam - izpolnjevanje pogojev - prednosti vrstni red
Osnovni pogoj za sprejem v vrtec je starost 11 mesecev (drugi odstavek 20. člena ZVrt oz. 18. člen Odloka o sprejemu predšolskih otrok v vrtec Martin Krpan Cerknica), pogoji iz 19. člena Odloka pa so dodatni pogoji za uvrstitev otrok oz. za določanje prednostnega vrstnega reda sprejema otrok v vrtec.
denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - odškodnina - sporazum o plačilu odškodnine - prosta presoja dokazov
Upoštevaje načelo proste presoje dokazov je upravni organ pravilno presodil, da je bila odškodnina na podlagi sporazuma izplačana v korist vseh vlagateljev zahteve za denacionalizacijo in predstavlja del odškodnine, ki pripada upravičencu do denacionalizacije za poplačilo za podržavljeno premoženje na podlagi določb ZDen.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev
Razrešitev sodnega cenilca je utemeljena, saj se je tožnik neupravičeno skliceval na lastnost sodnega cenilca pri večjem delu v spornem cenitvenem poročilu ocenjenih nepremičnin, ki jih je obravnaval kot kmetijska zemljišča in jih kot taka tudi cenil, čeprav glede na svoje imenovanje ni imel pravic in dolžnosti cenilca kmetijske stroke.
ZLPLS člen 14a. ZUP člen 214. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 11, 11/2, 25, 36.
Vsaka odločitev fundacije, s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, mora biti izdana pisno, vsebovati pa mora pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - objava osebnih podatkov v medijih - absolutna oseba iz javnega življenja - relativna oseba iz javnega življenja
Ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da ker gre v obravnavanem primeru za absolutno oziroma relativno javno osebo, sta ministrica za notranje zadeve in njen partner zaradi tega dolžna trpeti večje posege v zasebnost, saj pravica do varstva osebnih podatkov za vse velja enako. ZVOP-1 glede tega ne predvideva nikakršnih izjem in bi tudi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu URS, če bi morala (bolj) znana oseba trpeti večji poseg v pravico do varovanja osebnih podatkov kot katerakoli druga oseba.
Tržni inšpektor je pri tožeči stranki po uradni dolžnosti opravil inšpekcijski pregled v zadevi zaračunavanja prevzema odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov ter pri tem preveril, kako tožeča stranka spoštuje ukrep kontrole cen. Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka dejansko zaračunava višjo ceno za tono odloženih tovrstnih gradbenih izdelkov, kot je predpisana z veljavnim ukrepom kontrole cen na tem področju, zato ji je naložil izvršitev ukrepa kontrole cen ter povračilo razlik v ceni s pripadajočimi obrestmi.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znamkama
Že pri primerjavi samih besed ni mogoče ugotoviti zamenljive podobnosti, ne glede na dve skupni črki od treh, ki sta tudi na enakih položajih v besedi, saj so na prvo črko, ki je različna, praviloma potrošniki najbolj pozorni, in ker gre za kratko besedo, v kateri tudi razlika v eni črki vpliva na njen pomen za vizualno dojemanje potrošnika, zlasti če je na prvem mestu v besedi. Skupna črka x, ki je sicer črka tuje abecede, pa ob tem, ko je angleški jezik na slovenskem trgu eden vodilnih ter ko je tudi znanje angleškega jezika med slovenskim prebivalstvom zelo razširjeno, kar potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih podaja toženka, po presoji sodišča ne prispeva k vtisu vizualne podobnosti znakov.
Znaki izpodbijane in predhodnih znamk tudi fonetično niso podobni. Besedi se izgovorita kot leks oziroma reks, in različni prvi črki vplivata na to, da znaka kot celoti delujeta fonetično različno.
Organ mora pri odločanju upoštevati povprečnega potrošnika na slovenskem teritoriju ter je zato pomembno, kako on dojema znamke ter verjetnost nastanka zmede glede izvora blaga presojati z vidika tega.
ZLPLS člen 11, 14a, 24a, 24a/1. ZUP člen 35-4, 237, 237/2, 237/2-6. Pravilnik o pogojih merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 19,2 5, 26, 35, 36.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - sestava komisije za pritožbe
Delovanje osebe, ki opravlja funkcijo poslovodnega organa toženke, predstavlja njeno sodelovanje pri odločanju na prvi stopnji ali njeno udeležbo v postopku na prvi stopnji. Le tedaj, če bi urada oseba komisije za pritožbe sodelovala pri odločanju na prvi stopnji na način, da bi soodločala, dala formalno soglasje, odobritev, potrditev, mnenje, ali če bi v postopku na prvi stopnji opravila kakšno dejanje postopka, bi bila kršena pravila postopka na drugi upravni stopnji.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti, kot bi utegnilo izhajati iz 1. točke izreka, ali le v določenem delu, kot bi utegnilo izhajati iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede na delno zavrnitev prosilca bi bilo mogoče sklepati, da je pritožbo delno zavrnila, vendar iz izreka odločbe to ne izhaja. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa je razvidno, da je tožena stranka ocenila, da je pritožba utemeljena v celoti. Sodišče že iz navedenega razloga ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi in o tožbi odločiti po vsebini.
ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZSRR-2 člen 24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev sklepa - vpogled v ocenjevalne liste - odgovor na tožbo - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijani sklep je bistveno pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov za odločitev, kot se to zahteva po določbah javnega razpisa ter predpisov, ki so podlaga za njegovo izvedbo (Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS v zvezi z določbami ZSRR-2), izhaja pa tudi iz primerne uporabe ZUP v postopkih dodeljevanja javnih sredstev. Iz razlogov mora biti namreč razvidno, zakaj je bila vloga zavrnjena, kar v konkretnem primeru pomeni, da ni dovolj, da je navedeno število doseženih točk po merilih iz razpisa, temveč mora biti navedena tudi podlaga oziroma razlogi za takšno oceno. Možnost vpogleda v ocenjevalne liste pomanjkljive obrazložitve ne more popraviti oziroma nadomestiti. Te pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe ne odpravi. Nekaj več razlogov vsebuje odgovor na tožbo, ki pa ga pri odločanju o tožbi ni mogoče upoštevati, saj ne more nadomestiti razlogov izpodbijane odločbe. Čim so razlogi pomanjkljivi do te mere, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje njeno odpravo.
Tožnik je v letih 2007, 2008 in 2009 v okviru svoje dejavnosti iz drugih držav članic EU pridobival mazalna olja in tekočine. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve ob pridobitvi. Tožnik v skladu z 10. členom navedene uredbe ni bil prijavljen v register zavezancev za plačilo okoljske dajatve kot pridobitelj mazalnih olj in tekočin ter ni predložil mesečnih obračunov za mazalna olja, katere je v posameznih davčnih obdobjih pridobil iz EU.
V obravnavanem primeru gre za znesek okoljskih dajatev, ki jih je tožnik kot pridobitelj (bil) dolžan ob pridobitvi sam obračunati in vplačati v proračun Republike Slovenije.
Prvi odstavek 24. člena ZVPot določa generalno klavzulo o tem, kaj se šteje za nepošten pogodbeni pogoj, tretji odstavek omenjenega člena pa primeroma določa, kaj se zlasti šteje za nepošten pogodbeni pogoj.
Glede trditve, da gre v danem primeru pri plačilu stroškov opomina oziroma spornem strošku upravljanja s terjatvami za dva povsem ločena instituta in posledično za spoštovanje 27.a člena ZVPot, sodišče pripominja naslednje: Strošek izvensodne poravnave oziroma morebitnega vlaganja elektronskih izvršb (kar naj bi strošek upravljanja s terjatvami po navedbah tožeče stranke predstavljal), je samostojen strošek izvensodnega postopka oziroma postopka sodne izterjave, kolikor do takega postopka sploh pride. Zaračunavanje stroška, ki dejansko še ni nastal in ki se ga zato zaračunava še v okviru opomina, predstavlja nedovoljen poskus izigravanja določbe 27.a člena ZVPot. Zato ga v tej fazi postopka lahko opredelimo zgolj kot strošek opomina.
DDV - plačilo DDV - solidarna odgovornost - objektivne okoliščine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZDDV-1C v 76. b členu določa, da je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. V konkretnem primeru ni mogoče zaključiti, ali so dejansko podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je tožniku mogoče očitati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ugotovljene okoliščine kažejo, v kakšnih okoliščinah se je posel sklepal in je tožniku očitati, da je vedel za insolventno stanje prodajalca, vendar pa zgolj vedenje, da je prodajalec v finančnih težavah, samo po sebi ob pomanjkanju še drugih okoliščin, po mnenju sodišča ne kaže na goljufiv namen pri sklepanju teh poslov in izogibanje davkov. V zadevi ni mogoče nesporno zaključiti, da je tožnik res vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.
vračilo trošarine - trošarinski dolg - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki aktivni družbeniki, ki po prej veljavnem šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti izbrisane gospodarske družbe. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 7. 6. 2012, se navedene spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabljati, saj bi bila takšna uporaba protiustavna. To pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnikov po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP.