V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
Tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, ne po določbah ZDavP-2, ne po določbah ZP-1, ni mogoče obravnavati, zato ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ za odločanje o odlogu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 nimata podlage.
ZDavP-2 člen 95, 97. ZDDV-1 člen 44, 44/1, 44/1-2, 63, 68, 69.
davek na dodano vrednost (DDV) - presežek DDV - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - finančni leasing - oddajanje poslovnega prostora v najem - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - obračun obresti
Pravica do odbitka DDV, obračunanega na pridobitev blaga ali storitev višje v verigi, je pogojena s tem, da so stroški za njihovo pridobitev sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, pri katerih je priznana pravica do odbitka. Nasprotno pa velja, da, kadar imajo blago ali storitve, ki jih pridobi davčni zavezanec, povezavo z oproščenimi transakcijami ali ne spadajo na področje uporabe DDV, ni mogoče niti pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka. V teh primerih je namreč neposredna takojšnja povezava med nastalimi vstopnimi stroški in nadaljnjimi ekonomskimi dejavnostmi davčnega zavezanca pretrgana.
Določba 71. člena ZDavP-2J se nanaša na vse določbe zakona, ne le na postopkovne, ampak tudi na materialnopravne in tudi v tej zadevi ocenjuje, da zakonsko razlikovanje med primeri, ko je o zadevi že odločeno, in primeri, ko o zadevi še ni bilo pravno veljavno odločeno, ustreza določbam Ustave RS o prepovedi povratne veljave zakonov. Zakonska ureditev po presoji sodišča upošteva, da Ustava RS prepoveduje povratno veljavo zakona, ki učinkuje na že pridobljene pravice, ne pa tudi zakona, ki učinkuje na dejanska stanja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, iz katerih pa, kot v obravnavanem primeru, ko je bila prvotna odločba odpravljena z učinkom za nazaj, do dneva uveljavitve še niso nastopili pravni učinki. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je sicer (lahko) poseženo v pričakovanja tožeče stranke, kar pa po presoji sodišča ne predstavlja kršitve 2. člena Ustave RS. Gre za sistemsko zakonsko spremembo, na nespremenljivost zakonske ureditve pa se zavezanci ne morejo zanašati.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/3, 112/3-1, 112/6, 112/6-12, 112/9.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - kaznivo dejanje nevestno delo v službi
Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
davčna izvršba - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka
Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano, da sta odločbi, izdani v ponovnem postopku, (nova) izvršilna naslova, od katerih tečejo zastaralni roki. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je namreč merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetnih odmernih odločb, izdanih v ponovljenem postopku. Sodišče zato zavrača stališče tožnika, da zastaralni rok pravice do izterjave dolga teče od dneva izvršljivosti prvotnih odmernih odločb.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).
odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Davčni organ je pravilno zaključil, da tožnik ni dokazal, da bi imel na omenjeni presečni datum (1. 1. 2008) res gotovino v zatrjevani višini (500.000,00 EUR) oziroma ni dokazal, da bi v obdobju inšpiciranja dejansko prejel sredstva (v višini 185.000,00 EUR) od svoje matere. Davčni organ je razloge, zaradi katerih je sprejel tak zaključek, podrobno in izčrpno obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako se je do tožnikovih pritožbenih razlogov opredelil tudi pritožbeni organ. Z zaključki obeh organov pa se strinja tudi sodišče. Dokazno breme je namreč na tožniku, ki mora s predloženimi oz. predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh
V postopku dodelitve nujne BPP mora biti utemeljenost prošnje izkazana v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Tožena stranka svoje odločitve ni utemeljila v smislu 8. člena ZUP zato je posledično nepravilno uporabila določbo 36. člena v zvezi z 24. členom ZBPP.
davek na motorna vozila - vračilo plačanega davka - pogoji za vračilo davka - registracija vozila - prva registracija vozila - odjava vozila iz prometa - mednarodni tovorni list (CMR) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik vztraja, da so vozila ozemlje Republike Slovenije zapustila pred registracijo, in sicer na datume, kot jih izpričujejo CMR listine. Davčni organ pa nasprotno zaključuje, da so vozila zapustila ozemlje Republike Slovenije šele po tem, ko so že bila registrirana. Po presoji sodišča dejansko stanje glede te bistvene okoliščine ni bilo popolno ugotovljeno. Prav ima v tem pogledu tožnik, da določila ZMV-1, ki jih v svoji odločbi navaja drugostopenjski davčni organ, ne predpisujejo, da bi se vozilo moralo nahajati na ozemlju Republike Slovenije, da bi se ga lahko registriralo, zato po presoji sodišča tudi ni osnove, da se zgolj iz podatkov o registraciji in odjavi vozil v MRVL sklepa na to, ali se vozila nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 152, 153. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Ker uskladitev obravnavane gradnje z gradbenim dovoljenjem ni možna, saj je neskladen cel objekt (zaradi napačne lokacije), za podporni zid pa gradbeno dovoljenje tožniku niti ni bilo izdano, je organ pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1 (ki se izreče v primeru nelegalne gradnje) in ne na podlagi 153. členu ZGO-1 (ta pa v primeru neskladne gradnje).
davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.