ZDLov-1 člen 4, 4/2, 7, 7/1, 42. ZUP člen 42, 237. Zakon o gozdovih (1985) člen 52, 52/3.
varstvo okolja - lovišča - dovoljenje za poseg v populacijo osebkov zavarovanih živalskih vrst - stranka postopka - sposobnost biti stranka
Lovišča s posebnim namenom so površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda, je logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz Zakon o divjadi in lovstvu ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke.
V konkretni zadevi je bilo na podlagi tožnikovih navedb v postopku in v skladu z namenom opravljenih poti (stroški prihoda do kraja, kjer tožnik opravlja funkcijo člana nadzornega sveta) pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi davčni organ materialno pravo pravilno uporabil (četrti odstavek 41. člena ZDoh-2 v zvezi z 3. členom Uredbe) in dejansko stanje pravilno ugotovil.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec člen 5, 5-b.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - točkovanje
Pojem površina stavbe ustreza pojmu čiste (neto) tlorisne površine iz citiranega standarda oziroma čisti površini iz citiranega zakona in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pravilno izhajala iz tistih podatkov v evidenci Registra nepremičnin, ki iz katastra stavb povzemajo čisto poslovno površino (neto tlorisno) dela stavbe, in ne tistih, ki izkazujejo zgolj njeno uporabno površino.
Odlok ne zahteva, da bi šlo za nepokrite površine neposredno na samem zemljišču, ampak je odločilno, da so parkirišča nepokrita.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev vloge po poteku roka - zavrženje vloge
Stališče tožnice, da je trajanje magistrskega študija splošno znano in je posledično zahtevani podatek o trajanju študijskega programa v potrdilu vsebovan že s potrditvijo vpisa magistrskega študija, je neskladna z zahtevo Javnega razpisa. Zato je bila njena vloga z izpodbijanim sklepom zavržena skladno drugim odstavkom 67. člena ZUP in z Javnim razpisom. Po drugem odstavku 67. člena ZUP se namreč šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Navedena določba je omiljena s petim odstavkom 68 člena ZUP, po katerem se šteje, da je vloga (vezana na rok) pravočasna, če je sicer pravočasno vložena, a nepopolna ali nerazumljiva, vložnik pa pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba. Dopolnjevanje vloge po poteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ob upoštevanju navedenega ne more vplivati na odločitev.
Ker je tožnica ena izmed toženih strank v pravdnem postopku, tožene stranke pa so predlagale izvedbo dokaza in so zato posledično dolžne založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, je organ za BPP imel podlago za takšno odločitev, torej, da tožnico oprosti plačila teh stroškov v deležu plačila, ki nanjo odpade. Kot ena izmed toženih strank v tem pravdnem postopku in torej kot sospornica je tožnica namreč odgovorna za povrnitev stroškov le v svojem deležu, pri čemer pa njen delež še ni znan, ker postopek še ni končan.
BPP ji je bila v obliki oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca (26. člen ZBPP) odobrena v obsegu njene obveznosti do plačila teh stroškov. Tožnica namreč ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki ji niso (bili) naloženi v plačilo.
ZŠpo-1 člen 16, 16/1, 16/4, 33, 33/2. Pravilnik o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (2017) člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-3, 13/1-4, 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - razpisni pogoj - kategorizacija športnikov
Bistveni pogoj za financiranje konkretnega programa je ta, da je v prijavljeni športni program na področju vrhunskega športa - priprave in nastopi nacionalnih reprezentanc, ki potekajo pod okriljem NPŠZ ali OKS – ZŠZ, vključen vrhunski športnik. Tožnica tako nima prav, ko trdi, da je po Pravilniku relevantno zgolj to, da športnik nastopa pod okriljem ene od teh dveh zvez. Iz predpisa jasno izhaja, da je relevantno tudi, da je v prijavljeni športni program vključena oseba, ki ima status vrhunskega športnika.
Tožnica v tožbi zgolj prepisuje zakonske določbe in določila Pravilnika in predlaga, da sodišče prekine postopek odločanja in začne postopek ocene skladnosti Zakona o športu z Ustavo Republike Slovenije v (vseh) tistih njegovih delih, ki so izpostavljeni v točki III Ad.1 tožbe. Pri tem ne pojasni, katera od številnih, v točki Ad.1 III tožbe izpostavljenih določb, naj bi bila neustavna in zakaj ter kako se (zmotna uporaba predpisa) odraža na odločitvi, sprejeti v obravnavanem primeru.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je za tožnika začel teči 12. 9. 2019 in se je iztekel v petek, 11. 10. 2019 - to je bil torej zadnji dan, ko bi tožnik še lahko pravočasno vložil tožbo. Tožba pa je bila vložena šele 14. 10. 2019, ko je tukajšnje sodišče prejelo z navadno poštno pošiljko poslano vlogo, s katero je tožnik sprožil upravni spor zoper izpodbijano odločbo, torej prepozno.
ZBPP člen 11, 12, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/7, 27/8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga mora organ zapolniti v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ v obravnavani zadevi ni storil. Organ namreč ni vsebinsko ovrednotil okoliščin, ki jih je v postopku navajal tožnik in ki jih ponavlja v tožbi, na primer, da v navedeni nepremičnini živijo njegova bivša žena z njunima otrokoma, njeni starši in partner, da je tožniku onemogočen dejanski dostop do te nepremičnine, s tem pa njena uporaba in razpolaganje z njo, ter da si zato v sodnih postopkih prizadeva pridobiti prav to premoženje, med drugim s tožbami za izročitev ključa za vstop v nepremičnino, njeno razdelitev (da bi si pridobil prostor za bivanje) in plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe. Ugotovitev organa, da te tožnikove trditve ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih tožnik z nepremičnino ne bi mogel razpolagati, je namreč povsem neobrazložena, saj zanjo ne navede nobenih razlogov.
stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožena stranka po prejemu tožbe izdala sklep št. 4300-14/2018/1391 z dne 30. 9. 2019, iz katerega med drugim izhaja, da se v izpodbijanem sklepu napačna navedba naziva in naslova prijavitelja popravi tako, da se namesto „A. d.o.o., ..., glasi "D. d.o.o., ...". Upoštevaje nesporno dejstvo, da se je prijavitelj oziroma prenosna družba A. d.o.o., kasneje preimenovala v E. d.o.o. (firma tožnika), je po presoji sodišča jasno, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2. ZUreP-1 člen 92, 93, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - javna korist
V postopku razlastitve se ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo (tožniki v tem upravnem sporu) varovati in s temi utemeljujejo svoje interes (kategorizacija ceste pred 2005, edini dostop do njihovega stalnega prebivališča, cesta zgrajena v letih 1987/1988 s prispevki sovaščanov, še ne sodno ugotovljena priposestvovana stvarna služnost hoje in vožnje), zato tako utemeljen interes ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati.
Zasebna korist zaradi razlastitve tujega zemljišča ne more biti prizadeta.
omilitveni ukrepi - krajinski park - Triglavski narodni park - prepoved škodljivega ravnanja - presoja vplivov objekta na okolje - presoja sprejemljivosti posega v naravo
Iz 103. člena ZON ne izhaja, da se navedene določbe uporabljajo le v primerih nedovoljenih posegov v naravo, saj se nanašajo na vse posege, pri katerih pride do okrnitve narave, torej tudi, ko gre za z upravnimi dovoljenji dovoljene posege. Kot že rečeno, je toženka izvedla presoje vplivov na okolje, ker je ugotovila, da ta za konkretni poseg ni bila izvedena, pa bi morala biti. Sicer pa ne drži, da toženka nima pravne podlage za naknadno izvedbo presoje vplivov na okolje, saj to izhaja že iz določbe šestega odstavka 102. člena ZON.
Morebitna napaka, da v odločbi iz leta 2004 ni zajeta tudi parcela 352, ne pomeni, da je podan ničnostni razlog te odločbe po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pač pa da bi takšna napaka lahko pomenila razloge, iz katerih (je) izhaja(la) izpodbojnost odločbe, ne pa tudi njena neizvršljivost in ničnost.
tujec - zavrnitev zahteve - dovolitev zadrževanja - omejitev gibanja tujcu - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Iz zapisnika o ustni obravnavi, ki ga je tožnik lastnoročno brez pripomb podpisal, med drugim izhaja, da je uradna oseba tožnika seznanila, da je z zavrnitvijo prošnje za dovolitev zadrževanja nastala nova okoliščina, saj je bila njegova zahteva, da še naprej ostane v Republiki Sloveniji zavrnjena, zato obstaja verjetnost, da se bo v nadaljevanju zaradi tega poizkušal izogniti odstranitvi iz države, tožnik pa je na izrecno vprašanje, ali bo sodeloval v postopku vračanja v Afganistan odgovoril, da nima namena sodelovati v postopku. Nesodelovanje v postopku je okoliščina, ki kaže na nevarnost pobega, zato bo vse do odstranitve iz države tožniku odrejena nastanitev v Centru za tujce, ki bo vodil postopek odstranitve iz države, pa je tožnik na vprašanje, ali so še kakšna druga dejstva in okoliščine, ki bi lahko bile pomembne pri odločitvi organa, dodal, da je njegov cilj še vedno živeti v Sloveniji in ne v Afganistanu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ogled - pravica do sodelovanja v postopku
Tožnik ne oporeka ugotovitvi, da bi moralo biti za postavitev sporne stavbe pridobljeno gradbeno dovoljenje, niti ne temu, da takega dovoljenja nima. Zaključek tožene stranke, da je sporni objekt nelegalna gradnja, je zato utemeljen.
Tožnik pri ogledu spornega objekta ni bil navzoč, vendar pa to še ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku.
ZDen člen 3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/2, 2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - denacionalizacijski upravičenci - Odlok AVNOJ
Tisti, na katere se 2. člena Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) ne nanaša, to pa so prav gotovo osebe, ki jih je tedanja oblast štela za osebe nemške narodnosti, na katere se nanaša 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ, in je njihovo premoženje na navedeni pravni podlagi prešlo v državno svojino, torej v državno last, po ZRP niso imele pravice zahtevati premoženja in torej zahteve niso mogle uspešno vložiti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje lastnika nepremičnine
Ker je zahtevek v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja opredeljen s projektno dokumentacijo (PGD)1, se mora soglasje (to je pravica graditi, pa čeprav zgolj začasna za čas gradnje) nanašati na konkretni PGD2, to je na PGD, po katerem bo potekala gradnja. Takšnega soglasja, ki bi se nanašalo na PGD, po katerem bo v obravnavanem primeru potekala gradnja, pa tožnik v postopku nesporno ni predložil.
izdaja gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - predložitev dokazov
Toženka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev dokaza (izvedenskega oziroma strokovnega mnenja) in ne le dokaznega predloga, ni ravnala ne v nasprotju z jasnim jezikovnim pomenom prvega odstavka 65. člena ZGO-1, ne v nasprotju s pomenom oziroma smislom te določbe.
Posplošene trditve o nesprejemljivosti gradnje ne omogočajo konkretne presoje podrobno in določno obrazložene presoje toženke o skladnosti nameravane gradnje z določbami OPN in s tem tudi z okoljskimi predpisi.
Tožnik lahko v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja uveljavlja samo tiste svoje koristi, ki imajo podlago v predpisih, ki jih je treba uporabiti pri izdaji tega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, tako da za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.