mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pravica do izjave - pravica do tolmača - preganjanje
Uradni jezik Alžirije je arabščina in berberščina, iz zapisnika ob podaji prošnje z dne 30. 7. 2019 pa je razvidno, da je tožnik kot svoj materni jezik navedel berberski, kot jezik pa je sam navedel arabski jezik. Prav tako tožnik, kateremu je celoten upravni postopek ustrezno pravno pomoč nudil svetovalec za begunce, na nobenem mestu ni podal pripomb v zvezi s tolmačenjem postopka.
Toženka je pravilno ocenila, da so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je tožnikova prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se po zatrjevanih okoliščinah dovolj približalo zakonskim pogojem preganjanja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do izjave - uporaba prava EU - izjemne okoliščine - javna varnost - načelo sorazmernosti
Ukrep pridržanja je možno izreči samo "zaradi individualnega ravnanja" prosilca in "v izjemnih okoliščinah." V predmetni zadevi je tožena stranka ukrep pridržanja nedvomno izrekla zaradi individualnega ravnanja tožnika tekom dogodkov dne 29. 8. 2019, dne 6. 9. 2019 in dne 19. 9. 2019. Ali izpodbijani ukrep spada v okvir oziroma če se ujema s standardi Sodišča EU v zvezi z „izjemnimi okoliščinami“ zagotavljanja „javne varnosti“ po pravu EU, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.
Ukrep pridržanja v obravnavani zadevi je sicer predpisan z zakonom in je tudi primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, to je zaščititi javni red in varnost drugih oseb, ki prihajajo v stik s tožnikom v Azilnem domu. Nadaljnje presoje z vidika testa nujnosti pa tožena stranka ni izpeljala in je zato izpodbijani akt nezakonit zaradi napačne uporabe materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - obnova postopka - pravilnost vročitve - zastopanje po pooblaščencu - splošno pooblastilo odvetniku
Odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila stranke oziroma pooblastitelja, saj je upoštevaje določila 94. in 97. člena ZPP izključno le stranka tista, ki lahko (ali pa tudi ne) podeli pooblastilo za zastopanje odvetniku. Glede na to, da je bila z odločbo Bpp tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe in da je tožnik dal odvetniku splošno odvetniško pooblastilo za zastopanje, ki vključuje tudi prevzem odločb, je tožena stranka pravilno presodila, da je bila drugostopna sodna odločba pravilno vročena tožnikovemu odvetniku, ne pa samemu tožniku. Zato je po presoji sodišča v konkretnem primeru tožena stranka pravilno in v okviru svojih zakonskih pristojnosti ocenila, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh in s tem tudi ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 24. člena ZBPP.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - verska skupnost - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ne vidi razumnih razlogov za stališče, da lahko organizacije, ki jih ustanovijo pri nas registrirane verske skupnosti, pridobijo status humanitarne organizacije le, če so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Take razlage tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ne utemeljuje, pa četudi se razlikuje od stališča sodišča v sodbi, št. III U 71/2017-14 in je zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v zadostni meri pojasnila razlogov, ki utemeljujejo zahtevo, da tožnica odstrani latnik. Za tako zahtevo v postopku upravne izvršbe ima sicer formalno podlago v inšpekcijski odločbi, ki je tožnici nalagala, da pripravi površino za nadaljnjo kmetijsko rabo, vendar pa bi jo morala ustrezno pojasniti in utemeljiti. Pojem "kmetijska raba" je namreč splošen in tako obširen pojem, da bi morala zato tožena stranka v postopku realizacije (izvršbe) zahteve iz inšpekcijske odločbe po pripravi zemljišč za nadaljnjo kmetijsko rabo, glede na okoliščine konkretnega primera, utemeljiti tudi njegovo sorazmernost.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 20, 24, 38.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski izvedbeni akt - namenska raba prostora - zelene površine
V isti vodilni mapi PGD, predloženi s strani tožnikov v predmetnem postopku je naveden različen podatek glede zazidane površine objekta C.
To pomeni, da ob upoštevanju podatka iz tabele 0.4, da zazidana površina znaša 580,03 m², že v tem delu projekt ni izdelan v skladu z določbami relevantnega OPN, saj glede na to, da gradbena parcela nesporno meri 1835 m², parkirne površine pa 803,37 m², faktor odprtih bivalnih površin ne dosega zahtevanih 30 %.
ZCes-1 člen 100. ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ob upoštevanju vsebine Odredbe sodišče zaključuje, da ne gre za akt, ki bi učinkoval le zoper tožnike, torej ki bi urejal posamična razmerja in zato ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Odredba ureja prometni režim na Trgu Kontrada, konkretno na parc. št. ... in ... k.o. ..., ki niso v lasti tožnikov, pač pa gre za javno površino, namenjeno vsem, tožniki pa preko tega trga dostopajo do svojih nepremičnin. Na tem trgu je za vse prepovedano parkiranje, in sicer na javnih površinah.
razlastitev - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa
Za razlastitev obstoječih javnih cest je bistveno, da po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj na predmetnih nepremičninah, kot rečeno, ne poteka in nikoli ni potekal promet in se nesporno ne uporabljajo prosto.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJN-3 člen 9, 9/8.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - oseba javnega prava - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za javno upravo kot prvostopenjski organ odločilo o statusu naročnika in ugotovilo, da ima tožnica status naročnika po določbah ZJN-3. Subjekt, ki izpolnjuje pogoje za naročnika iz prvega odstavka 9. člena ZJN-3, pa ni uvrščen na seznam, je ne glede na to dolžan oddajati posle po pravilih o javnem naročanju, obratno pa velja za subjekt, ki pogojev ne izpolnjuje, pa je kljub temu uvrščen na seznam.
V ZJN-3, niti v kakšnem drugem zakonu, ni predvideno, da bi bilo o odločitvi iz osmega odstavka 9. člena ZJN-3 sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - vzročna zveza
Oseba, ki se sklicuje na preganjanje zaradi političnega prepričanja, mora izkazati, da je subjekt preganjanja seznanjen s prosilčevim političnim prepričanjem ali mu ga pripisuje, da subjekt preganjanja do takšnega prepričanja ni strpen in da bi bil prosilec glede na razmere v izvorni državi zaradi gojenja takšnega prepričanja verjetno preganjan, saj mu subjekt zaščite ne more oziroma noče nuditi zaščite, kar pa tožnik ni uspel. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bil subjekt preganjanja sploh seznanjen z njegovim političnim udejstvovanjem (razen predložene tiralice). Zatrjevanje tožnika, da je bil vidnejši član gibanja, ob tem, da se je v obdobju dveh ali treh let, kakor dolgo naj bi bil član tega gibanja, udeležil zgolj dveh demonstracij, se zdi tudi sodišču malo verjetno, še zlasti ob tem, da naj bi se v četrti občine A. znašel zgolj po naključju.
Tožnik ni izkazal, da bi mu grozilo preganjanje zaradi politične pripadnosti. Saj sodišče ne najde nujno potrebne povezave med dogodkoma, ki ju tožnik opisuje, in njegovim zatrjevanim političnim prepričanjem kot podlago preganjanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - življenjsko pomembna zadeva - motenje posesti
Toženka je izpodbijano odločitev sprejela na podlagi ocene, da tožnik nima pravovarstvenega interesa, saj naj bi bilo zatrjevani spor mogoče rešiti tudi drugače, in da dobrina, katere varstvo tožnik želi uveljavljati s pomočjo BPP, zanj ni življenjskega pomena, torej na podlagi obeh alinej prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Za nobenega od navedenih zaključkov pa v obrazložitvi izpodbijane odločitve ne navede nobenih razlogov.
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - stranski udeleženec v upravnem postopku - pravni interes
Tožnica bi morala za priznanje statusa stranskega udeleženca izkazati svojo (osebno) korist, ki bi izhajala iz zakonov oziroma podzakonskih aktov, ki jih je treba uporabiti v odločanju o predmetni zadevi. Svoje zahteve po priznanju statusa stranskega udeleženca ne more uspešno opreti na uveljavljanje javne koristi, čeprav meni, da pristojni organ te koristi ni ustrezno zaščitil in čeprav meni, da je del prizadete javnosti ter bi posledice izdane upravne odločbe zadevala tudi njo, saj pri tem ne gre za njeno osebno in neposredno korist. Prav tako tožnica svoje zahteve ne more opreti zgolj na svoje dejanske koristi, ki nimajo opore v zakonskih in podzakonskih aktih, ki urejajo izdajo dovoljenja za izdajanje lekarniške dejavnosti.
Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do pravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče mora pri odločitvi o stroških postopka upoštevati obseg brezplačne pravne pomoči in stroške le-te odmeriti tako, da jih dobi povrnjene Republika Slovenija in ne nasprotna stranka. Določilo 46. člena ZBPP se ne nanaša na organ za brezplačno pravno pomoč in iz navedenega razloga to določilo ne more biti pravna podlaga za izdajo takega sklepa, kot ga je izdala tožena stranka.
V ZBPP so druge pravne podlage, na podlagi katerih lahko službe za brezplačno pravno pomoč izdajajo akte, ki se nanašajo na povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči, ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, ki jih za vsak primer ZBPP posebej določa (gre za situacije iz členov 43, 48 in 49 ZBPP), pri čemer ni nujno, da je za vsako specifično situacijo sploh možno vedno izterjati zneske na način, da se izda upravni akt. V kolikor organ za brezplačno pravno pomoč meni, da gre za neupravičeno obogatitev, pa ni podlage za izdajo upravnega akta, ima po mnenju sodišča možnost izterjati sredstva tudi v civilnem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožničin odhod iz RS pred njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ni mogel bil posledica tega izbrisa, ali izbrisa njene hčere, saj je zanj izvedela šele, ko je z družino že živela v Republiki Makedoniji; zato tudi ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS.
mednarodna zaščita - ekonomski razlog za vložitev prošnje - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - diskriminacija Romov - državljanstvo
Tožnik je pri podaji prošnje sam izpostavil, da v Bosni in Hercegovini ni imel težav, in da je razlog, da so z družino odšli iz izvorne države, zdravljenje njegove hčerke in posledično boljši življenjski pogoji za celotno družino, na osebnem razgovoru pa je dodal, da je bil napaden leta 2009 in da ga je zaradi tega strah pred vrnitvijo, saj ga v izvorni državi celo čaka usmrtitev, saj se v Bosni in Hercegovini ubijajo že celo za 50 EUR, še posebej pa so izpostavljeni Romi. Tožnik je dogodek iz leta 2009 na kratko opisal šele na osebnem razgovoru, pri podaji prošnje pa ga niti ni omenil in je celo trdil, da v Bosni in Hercegovini ni bil nikoli ogrožen, da se je ta enkratni dogodek zgodil leta 2009, torej dve leti pred tem, preden je tožnik zapustil izvorno državo, da se mu tisti dve leti v njegovi državi ni nič več zgodilo, da se ni zatekel po pomoč k policiji in se na tak način poskušal zaščititi. Prvo tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite oziroma mu zaščite nočejo nuditi, ter da se dogodek iz leta 2009 ne more šteti za dejanje preteklega preganjanja, pa čeprav naj bi se zgodil v povezavi z njegovo narodnostjo, saj gre za dogodek, ki očitno ni imel pomembnejšega vpliva na njegovo življenje, saj je prvo tožnik po tem dogodku še dve leti nadaljeval z življenjem v Bosni in Hercegovini, kar pa ne dosega intenzivnosti standarda preganjanja, kot ga določata Ženevska konvencija in ZMZ-1. V Bosni in Hercegovini se nedvomno dogajajo premiki na bolje glede romske populacije, prav tako tožnika tudi ne izpolnjujeta pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
Otrok skladno s 6. členom Zakona o državljanstvu Bosne in Hercegovine pridobi državljanstvo BiH na podlagi porekla, katerega oba starša sta bila državljana BiH v času rojstva otroka, ne glede na kraj njegovega rojstva.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je izrecno izjavil, da v celoti umika predmetno tožbo. Sodišče je glede na navedeno na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek.
ZUP člen 43, 43/1, 237, 237/2. ZVOP člen 30, 32. ZDIJZ člen 6, 6/3.
udeležba v postopku - dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, to je sedaj razrešeni sodni izvedenki B.B., kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ki so navedene v drugi do štirinajsti alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic.
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebe, na katere se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku, kar bi imelo tudi vpliv na njihovo udeležbo v upravnem sporu. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDIJZ člen 6, 6/1. URS člen 39, 154. ZBan-2 člen 15, 15/4, 404. ZGO-1 člen 39, 39/3. ZUP člen 3, 4, 5, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - nadzor nad bankami - obrazložitev odločbe - uporaba prava EU
Zakonodajalec očitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere določbe področnega zakona ZBan-2. V tem smislu je treba tudi šteti, da ustavno določilo iz drugega odstavka 39. člena Ustave v delu, ki pravi /…/"razen v primerih, ki jih določa zakon" /…/, pomeni primere, ki so določeni s krovnim zakonom (ZDIJZ) in morebiti tudi s področnimi zakoni. V takih primerih je treba iskati takšno razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva.
Vendar pa zaradi nepravilne uporabe prava - to je razmerja med področnim zakonom (ZBan-2) in ZDIJZ toženka v času izdaje odločbe ni ugotavljala, kar je sicer bilo ključno nerazjasnjeno dejstvo v tej zadevi, ali je bil skladno s 404. členom ZBan-2 postopek nadzora tožnice nad bankama X in Y v zvezi s kreditiranjem fizičnih oseb v CHF v času odločanja toženke že končan ali ne, od česar je odvisno nadaljnje presojanje pogojev za dostop do informacije javnega značaja.
Toženka se očitno s temeljnim vprašanjem, ali sta prvostopenjski organ s prvostopenjskim aktom in toženka z izpodbijanim aktom izvajala pravo EU, ni ustrezno ukvarjala v izpodbijanem aktu. Iz ZBan-2 namreč izhaja, četudi to ni odločilno za odgovor na predmetno vprašanje, da ZBan-2 implementira več direktiv in uredb EU. Če toženka (in pred njo prvostopenjski organ) izvajata pravo EU, potem je treba paziti, da je interpretacija in uporaba ZDIJZ skladna z relevantnim sekundarnim pravom EU.
ZDavP-2 člen 125, 126, 146, 156. ZP-1 člen 44, 44/3, 44/4. ZFPPIPP člen 171, 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa - uklonilni zapor - nadomestitev globe - naloge v splošno korist - stečajni postopek - tek zastaralnih rokov
Postopek začetka izvrševanja globe se mora začeti znotraj štiriletnega roka v skladu s 44. členom ZP-1, pri čemer pa nadaljevanje izvrševanja poteka v teku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. 44. člen ZP-1 je bil spremenjen, četrti odstavek 44. člena je bil dodan v ZP-1 s spremembo ZP-1H dne 13. 3. 2013, vendar iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZP1-H izhaja, da se določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.
Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako, da naloge v splošno korist ne opravi), se globa izterja v celoti. V vsakem primeru pa je treba začetek izvrševanja globe v tem primeru šteti od izdanega sklepa o nadomestitvi globe, saj je ravno sklep o nadomestitvi globe v tem primeru dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
V času trajanja stečajnega postopa zastaranje ni teklo in je začelo ponovno teči po davčnih predpisih, to je po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka.
Tožnik je po pooblaščenki priporočeno po pošti vložil pisno vlogo, v kateri izrecno izjavlja, da pri tožbi ne vztraja več, kar smiselno pomeni umik tožbe, zato je sodišče postopek ustavilo.