ZOR člen 1003, 1003. ZIP člen 265, 265/2, 266, 266/2, 265, 265/2, 266, 266/2.
začasna odredba - zastavna pravica - neznatna škoda - subrogacija
Začasna odredba je šibka oblika zavarovanja terjatve, naravnana izključno na to, da se obstoječe stanje ne spremeni na škodo upnika in mu tudi ne ustvari zastavne pravice na premoženju, na katerega meri prepoved.
Po 1003. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
Ob vložitvi ugovora v letu 1993 so že zdavnaj potekli vsi roki za izpodbijanje sklepa disciplinske komisije in je sklep toženca o zavrženju ugovora zakonit in zato tudi sodišče spora o že pravnomočno izrečenem disciplinskem ukrepu ne bi smelo dopustiti.
Tožniku je pričel teči rok za sodno varstvo od dneva vročitve drugostopnega sklepa tožene stranke tožnikovi pooblaščenki, ki je imela polno odvetniško pooblastilo. Ker je tožnik vložil tožbo po izteku roka za sodno varstvo, njegove tožbe sodišče ne bi smelo vsebinsko obravnavati.
Ker iz podpisane listine o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in iz sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika nedvoumno izhaja, da je bil tožnik pri toženki v delovnem razmerju, se tožena stranka v sodnem postopku ne more utemeljeno sklicevati na dejstvo, da pogodba o zaposlitvi med strankama v sporu ni bila sklenjena v pismeni obliki in da zato delovno razmerje med njima ni nastalo.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203, 154, 154/1, 200, 203.
odškodnina za negmotno škodo - vzročna zveza
Odškodnina za telesne bolečine - za občasne hude glavobole, bruhanje, hospitalizacijo in številne zdravniške preglede - 500.000,00 SIT; odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tožnik ne prenese več vročine in sonca, subjektivno se doživlja manj sposobnega za opravljanje svojega dela, počuti se telesno izčrpanega, pogosto je v anksioznem stanju - 1,500.000,00 SIT.
Ker se tožnikove težave (negmotna škoda) ne bi pojavile, če ne bi prišlo do prometne nesreče (ki je torej kljub tožnikovi subjektivni občutljivosti odločilni vzrok škode), je podana pravno relevantna vzročna zveza.
prenehanje delovnega razmerja - zakonitost postopka - mandat članov delavskega sveta
Odločitve delavskega sveta, ki mu je potekel mandat, niso zakonite.
Program razreševanja presežnih delavcev in na njegovi podlagi sprejete individualne odločitve o trajnem prenehanju potrebe po delu delavca in njegovi nadaljnji zaposlitvi z napotitvijo na delo k drugemu delodajalcu ne morejo imeti pravnega učinka, ker niso zakonite. Sodišče prve stopnje je zato tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo in izpodbijana sklepa toženca pravilno razveljavilo.
ZOR člen 154/2, 173, 177, 177/3, 154/2, 173, 177, 177/3.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - izkop gradbene jame zaradi izgradnje vodovodnega omrežja kot nevarna dejavnost
Izkop gradbene jame zaradi izgradnje vodovodnega omrežja sredi naselja pomeni povečano nevarnost za okolico in sta zato naročnik ter izvajalec del za škodo, nastalo v zvezi s to dejavnostjo, solidarno odgovorna po načelu objektivne odgovornosti (173. čl. ZOR).
Tožnik je upravičen do odškodnine za telesne bolečine v znesku 1,200.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1,500.000,00 SIT in za strah v znesku 300.000,00 SIT.
ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1005, 997, 1004, 1004/1, 1005. ZIP člen 27, 28, 27, 28.
zavarovanje terjatve s poroštvom in z zastavo - solidarna odgovornost porokov - sredstva in predmeti izvršbe
V primeru, da tožnik zavaruje svojo terjatev iz posojilne pogodbe tako s poroštvom kot z zastavo, s tožbo pa uveljavlja zavarovanje iz naslova poroštva, se na podlagi izvršljive sodbe lahko tožnik v izvršilnem postopku poplača tako iz zastavljene nepremičnine kot iz vsakršnega drugega premoženja, ki je last porokov.
ZDR člen 36f. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektroindustrijo člen 2, 67, 67/2-1.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodba
Glede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 155, 155/1, 158, 158/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 158, 158/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 23, 23/3, 23, 23/3. ZTPDR člen 83, 83.
varstvo pravic v organizaciji - pogoji za sodno varstvo - stroški postopka
Delavcu je potrebno vročiti pismeni odpravek sklepa organa, ki je odločil o ugovoru in za seznanitev delavca z odločitvijo ne zadostuje njegova prisotnost na seji ugovornega organa. Ker delavcu - tožniku ni bil vročen pismeni odpravek sklepa ugovornega organa, je imel tožnik pravno podlago za vložitev tožbe - 83. čl. ZTPDR. Tožnik je zato upravičen do stroškov postopka, ki so mu nastali do vročitve pismenega odpravka sklepa ugovornega organa.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Določba 2. odst. 78. člen ZDEN, po kateri preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je specialna določba glede na splošno pravilo, določeno v 132. členu ZD. Če zapustnikov potomec umre sicer za zapustnikom, vendar pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, njegov zakonec ne preide v poštev za dedovanje, temveč le eventuelni potomci oz. zapustnikovi vnuki po vstopni pravici (12. člen ZD).
jezik v postopku - pravica uporabe lastnega jezika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, če stranka ni zahtevala, da bi v postopku uporabljala svoj jezik, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP, če iz razpravnega zapisnika, ki ga je stranka podpisala brez pripomb, ne izhaja, da bi imela pri ustnem izražanju v postopku kakršnekoli jezikovne težave. Sodišče je po 2. odst. 102. čl. ZPP dolžno opozoriti stranko na pravico do tolmača le v primerih, ko na naroku ugotovi, da stranka oz. udeleženec ne uporablja uradnega jezika, ni pa dolžno takšnega pouka dajati a priori v vsakem postopku.
ZPPSL člen 125, 125/4, 129, 129/3, 125, 125/4, 129, 129/3.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - domneva - slabo finančno stanje dolžnika
Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. št. 67/93) - v nadalj. ZPPSL, ni podrobno definiran, zato je zakon olajšal dokazovanje subjektivnega odnosa upnika - nasprotnika izpodbijanja, s presumpcijo iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Šteje se, da je upnik, v katerega korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika, če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oz. predloga za začetek postopka prisilne poravnave, če je bil predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
ZPP (1977) člen 250, 250. ZOR člen 173, 177, 173, 177.
izvedenec - višina odškodnine
Višino odškodnine iz posameznih postavk negmotne škode sodišče ne more priznati le na podlagi zdravstvene dokumentacije,ampak je za razjasnitev dejstev za katera je potrebno strokovno znanje iz medicinske stroke, v postopek potrebno pritegniti ustreznega izvedenca.
Pri posamezni obliki škode ima sodišče v vidu določila in smernice čl. 200 in 203 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ko upošteva, da na višino pravične odškodnine vplivajo stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje in teža posega v osebno integriteto oškodovanca.
ZPP (1977) člen 199, 201, 212, 212/1-4, 199, 201, 212, 212/1-4. ZGD člen 5, 5/2, 6, 407, 5, 5/2, 6, 407. ZPPSL člen 6, 6/3, 6, 6/3.
prekinitev postopka - glavni dolžnik in porok - enotni sospornik - sosporništvo
Če je postopek zoper prvega dolžnika zaradi stečaja prekinjen, se po 201. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) učinek prekinitve na drugega dolžnika razteza le, če bi bilo mogoče glede na naravo pravnega razmerja spor rešiti na enak način za oba sospornika. Po 1. odstavku 111. člena ZPPSL od začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina.
Brezposelne osebe - tuji državljani, ki so sicer pridobili pravico do denarnega nadomestila, vendar nimajo veljavnega delovnega dovoljenja, ne morejo uveljaviti pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila niti po določbi 1. odstavka 26. člena v besedilu kot je veljal do 13.1.1994 Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zaposlivost zavarovanca mora namreč obstajati ves čas prejemanja denarnega nadomestila, saj pravica do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila temelji tudi na pogoju, da zavarovancu ni mogoče zagotoviti zaposlitve. Za zavarovance - tuje državljane, ki nimajo veljavnega delovnega dovoljenja, zaradi tega sploh ni moč ugotavljati, ali izpolnjujejo zakonski pogoj, da jim ni mogoče zagotoviti zaposlitve.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (1997) člen 11, 11/2-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 46, 46-3, 64.
socialno varstvo - zdraviliško zdravljenje
Še pred izdajo dokončne odločbe toženca z dne 30.1.1995, z dnem 1.1.1995 so bila uveljavljena Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94), ki glede pravice do spremstva v 64. členu določajo vsebinsko enako, kot navedeni dotlej veljavni samoupravni sporazum. V pravilih so v 46. členu taksativno našteta obolenja, glede katerih se šteje, da zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno in zato ni pravica iz obveznega zavarovanja, kadar so le ta v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi prisotna. V točki 3 tega člena je določena slabo urejena epilepsija.