ZUP člen 4, 13, 13/2, 214, 214/1, 230, 230/1, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni akt župana - enostopenjski postopek - razpisna merila - obrazložitev odločitve
Akti, ki jih izda župan, so dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča v upravnem sporu sodišče. S pritožbami je bila tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah (9. člen ZUP), kar pomeni, da je v primeru kot je obravnavani, o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan s sklepom z dne 2. 6. 2011.
V obrazložitvi je navedeno, da program ni kakovosten, realen oziroma za MOL dovolj aktualen. Taka obrazložitev je zgolj pavšalna, saj ne pojasni, v čem se kaže nekakovost, nerealnost oziroma neaktualnost.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje športne vzgoje in športne dejavnosti - obrazložitev odločbe
Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih je zadržana, kar pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi samo v primeru, če je njena dejanska argumentacija očitno nerazumna.
Obrazložitev izpodbijanega akta v povezavi z dopolnitvami obrazložitve v drugostopenjskem aktu je zadostna. Tožnik ni uspel izkazati, da gre za očitno nerazumno odločitev ali celo očitno zmotno ugotovitev dejanskega stanja v skladu z navedenimi standardi presoje zakonitosti tovrstnih upravnih aktov; ob tem je pomembno, da tožnik ne oporeka pojasnilu toženke, da je imela možnost seznanitve z dejanskim stanjem zgolj prek podatkov, ki jih je tožnik vključil v vlogi na razpis.
dostop do informacij javnega značaja - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - obrazložitev odločbe
Po določbi drugega odstavka 268. člena ZUP mora organ svoje preudarke, ki so ga vodili k odločitvi o obnovi postopka po uradni dolžnosti določno, opredeljeno in konkretno navesti v obrazložitvi glede na relevantne in dejanske in pravne okoliščine konkretnega primera. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 6. 1. 2009. Prav tako se med listinami upravnega spisa ne nahaja niti zapis izjave direktorja v medijih z dne 10. 3. 2011, na katerega se tožena stranka uvodoma sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je moralo obstajati že v času prvega odločanja pa ga v postopku ni bilo mogoče navesti ali ugotoviti oziroma uporabiti. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa organ oziroma stranka zanj nista vedela ali ga nista imela možnosti uporabiti. Če stranka ali organ ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - izvajanje dokazov - načelo zaslišanja
Dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. lego gradnje v naravi, ugotavljal z izjavami prič ter z opravljenimi meritvami lokacije objekta, kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega je bila izpodbijana odločba izdana več mesecev po pričetku postopka ter več kot mesec dni po opravljenih zaslišanjih in izvedenih meritvah, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden kot nujni in s tem skrajšani, v smislu določb ZGO-1.
ZUP člen 67, 99. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 30, 31, 31/1, 31/2, 31/3.
okoljevarstveno dovoljenje - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - prostorsko načrtovanje - odlagališče odpadkov
Odločitev o podaljšanju roka iz opravičljivih razlogov je treba presojati tako, da se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera. Ena izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev, je zakonodaja, ki ureja določeno področje. V obravnavani zadevi so določbe, ki od vlagateljev zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo predložitev določene dokumentacije zelo natančne, torej je vlagatelju zahteve že ob vložitvi vloge znano, katero dokumentacijo mora priložiti, obenem pa se zaradi varstva okolja pred obremenjevanjem ter v smislu temeljnih načel ZVO-1 od organov terja relativno hitro odločanje.
Nameravani poseg je v nasprotju z drugim členom 31. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, saj je upravni organ nesporno ugotovil, da tri parcele niso del obstoječega odlagališča in da bi bili trije objekti od roba odlagališča oddaljeni cca. 70 m, kar je manj, kot določa navedena uredba v 31. členu.
ZASP člen 147, 148, 150. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti.
Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - soglasje staršev
Pristojni upravni organ, ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere, v katerih otrok živi ter katerega listine se nanašajo na obravnavani primer in vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, je pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep.
Pravica do vstopnega DDV je temeljna pravica in je jasno zapisana v Šesti direktivi Sveta in določbah ZDDV-1 ter je tesno povezana z nevtralnostjo DDV. Vendar v primeru kot je obravnavani te pravice ni možno priznati iz razlogov, kot jih navajata oba davčna organa, saj ne gre za tožniku izkazano (opravljeno) dobavo blaga prav s strani izdajateljev računov. Relevantna okoliščina je v ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljeno dobavo blaga s strani izdajateljev računov, zato tudi ni nastala pravica do odbitka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev zahtevka
V konkretni zadevi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred delovnim sodiščem, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala biti tožniku priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe in v tej zvezi priznani tudi priglašeni stroški. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, zato sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker v izreku izrecno ni bil ta del zahtevka zavrnjen, torej v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar v obravnavanem primeru navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - oglaševanje
V informativno – propagandnih oddajah v televizijskem programu gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke.
APEK je pravilno zaključil, da gre pri spornih oddajah za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem (iger na srečo) posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. Po njenih ugotovitvah je celotna oddaja posameznega predvajanja prepletena s prikazi različnih oglaševalskih elementov, omenjanjem podjetja in iger s strani voditelja, vabljenjem gledalcev k novim vplačilom za prihodnja žrebanja ob hkratni objavi spletnega naslova podjetja itd.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - obveznost izobraževanja - vračilo sredstev - pravnomočnost odločbe
Dejstvu, da je odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil kar trikrat v obdobju petih mesecev. Po prvi in drugi prošnji je samovoljno zapustil Azilni dom in bil kasneje vrnjen v Republiko Slovenijo. Tožena stranka je tako upravičeno sklepala, da obstaja sum, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito izključno zato, da bi onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije in da njegova ravnanja ob prvem vstopu v državo niso bila usmerjena v iskanje zaščite.
Pravica do vstopnega DDV je temeljna pravica in je jasno zapisana v določbah ZDDV-1 ter je tesno povezana z nevtralnostjo DDV. Vendar v konkretnem primeru ni možno te pravice priznati tožniku, saj ne gre za tožniku opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa. Tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa, zato tudi ni nastala pravica do odbitka davka. Tudi iz prakse SEU izhaja, da mora biti na računu zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo pravičnosti in morale - kazenska zadeva
Pri pojmu pravičnosti je organ izhajal iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štel, da se upoštevajo predvsem osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom. Zaključil je, da glede na okoliščine obravnavane zadeve v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec na prvi stopnji kazenskega postopka pomoč strokovne obrambe. Takšni zaključki organa so po presoji sodišča preuranjeni, zato je sodišče tožbi ugodilo.
carina - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - nastanek carinskega dolga - plačilo carinskega dolga
Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - subjektivni element - gradbene storitve - druge storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, katere so izdali neplačujoči gospodarski subjekti, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve in nabava resnično opravljeni s strani izdajateljev računov ter da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso SEU.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013, Priloga 7, poglavje A, točka 3. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep KOP - nezmožnost izvajanja prevzetih obveznosti - izredne okoliščine - razmere na trgu - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je tožničin zahtevek za priznanje nezmožnosti izvajanja ukrepa KOP zavrnil in svojo odločitev utemeljil z navedbo predpisov ter še povzel, da je odstopanje od izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov dovoljeno le v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepov, še niso bile znane oziroma v primeru višje sile, kot to določa 47. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006, ter z zaključkom, da predčasno prenehanje izvajanja podukrepa SOR zaradi pomanjkanja količin sortnega semena na trgu po navedeni Uredbi ne sodi med primere višje sile oziroma spremembe, ki ob vstopu v podukrep SOR še niso bile znane. Po presoji sodišča je takšen zaključek upravnega organa nezadostno obrazložen. Ob tako opredeljenem zahtevku tožnice iz izpodbijane odločbe namreč niso razvidni razlogi, zakaj organ ocenjuje, da ne gre za takšno spremembo, ki vpliva na kasnejše izvajanje podukrepa.
Četudi je vplivno območje po zgraditvi stanovanjske stavbe z izvedenskim mnenjem nesporno dokazano in je bila tožeča stranka v upravnem postopku v skladu z določbo 64. člena ZGO-1 pravilno vključena v postopek, to ne pomeni hkrati tudi, da ima slednja po njenem zgolj pavšalnem sklicevanju na ZGO-1 v teh predpisih pravno podlago za izdajo soglasja k predmetni gradnji.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci uveljavljajo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih, za kar pa v tem primeru zatrjevanega zimskega osenčenja rastlinjakov ne gre.