Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Iz 18., 25. in 26. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved je razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila, vendar pa sodišče temu ugovoru ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopenjski organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Tožnica bi morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - obveznost izobraževanja - vračilo sredstev - pravnomočnost odločbe
Dejstvu, da je odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil kar trikrat v obdobju petih mesecev. Po prvi in drugi prošnji je samovoljno zapustil Azilni dom in bil kasneje vrnjen v Republiko Slovenijo. Tožena stranka je tako upravičeno sklepala, da obstaja sum, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito izključno zato, da bi onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije in da njegova ravnanja ob prvem vstopu v državo niso bila usmerjena v iskanje zaščite.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 286, 286/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - stranka v postopku - upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora, ne glede na to, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper izpodbijani sklep vročena.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, v katerem je bil izdan akt, ki ga želi izpodbijati pred sodiščem, mora najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega akta, oziroma izpodbijati upravni akt, s katerim ji je bila ta pravica odrečena.
ZKZ člen 64, 65, 65/1. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 16. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - pravica do sodelovanja v postopku - uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede - absolutna bistvena kršitev postopka
Prvostopenjski organ bi tožnikovo pripombo o dodelitvi zaokroženih zemljišč pred odločitvijo v zadevi moral reševati, pri tem pa mu dati tudi možnost sodelovanja oziroma podaje izjave o odločilnih dejstvih iz prvostopenjske odločbe. Niti iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnikova pripomba bila presojena kot neutemeljena ter da bi tožnik pred odločitvijo v zadevi imel možnost izjaviti se o dejstvih, na katerih odločitev v tem delu temelji, razlogi za odločitev, s katerimi drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe, pa nimajo podlage v predhodno pravilno izvedenem postopku.
Uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede pomeni uvrstitev zemljišč glede na kakovost oziroma glede na uporabnost za kmetijsko proizvodnjo.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - pristojnost soglasodajalca
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postaviti objekta z namembnostjo čebelnjaka in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sprememba namembnosti - podatki iz PGD
Upravni organ je dolžan odmeriti komunalni prispevek v zvezi z načrtovano spremembo namembnosti v obsegu, kakršen je prikazan v PGD in za katerega naj bi upravna enota izdala gradbeno dovoljenje.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V obravnavanem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev objekta
Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalnih prizidkov in vzpostavitev prejšnjega stanja ni določen z izpodbijanim sklepom, temveč z odločbo z dne 22. 4. 2008, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje. Izpodbijani sklep pa izvršbo le dovoljuje.
Gradbeno dovoljenje se ne nanaša na pot, na katero naj bi investitorka in ostali uporabniki njene nepremičnine nezakonito posegali, kar pomeni, da se tožnikovi razlogi, navedeni v predlogu za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, neposredno ne nanašajo na odločbo, ki naj bi bila nična.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu dovoljuje zgolj presojo, ali v zadevi obstoji očiten (na prvi pogled viden) razlog, zaradi katerega prosilec ne more pričakovati, da bo s pravnim sredstvom, kot je to v obravnavanem primeru, uspešen. Zaključki toženke, da tožnik tudi k prošnji za BPP ni podal dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o storitvi zatrjevanih kaznivih dejanj, tako presegajo kriterij, kot je določen v tretjem odstavku 24. členu ZBPP.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - emisije
Ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. To pomeni, da vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnika.
Tožnica ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi. Javno korist v upravnem postopku je dolžan v prvi vrsti varovati upravni organ, ki je pristojen za odločanje, kar vključuje tudi odločanje na drugi stopnji (7. člen ZUP), ter državni tožilec in državni pravobranilec.
Sprememba predpisa mora biti sprejeta po enakem postopku, kot velja za sam predpis, ne pa s popravki, zato takšne določbe, ki dejansko spreminja PUP, ni mogoče uporabiti in na njeni podlagi utemeljevati zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ničelni odmik od meje s sosednjim zemljiščem je določen zaradi načina gradnje stavbe (dvojčka ali vrstne stavbe), medtem ko na preostalih robovih stavbe ni ovire za zahtevo po najmanj 4-metrskem odmiku od sosednje parcele.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V danem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega kriterija - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla pravno podlago za odločitev, ki se nanaša na izpolnjevanje vsebinskega pogoja, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla je tudi konkretno, da so bile izvršbe, ki so se vodile zoper mater stranke z interesom, prekinjene zaradi smrti in da se sedaj vodijo zoper stranko z interesom kot novo dolžnico, ki odgovarja za zapustničine dolgove do višine podedovanega premoženja. Taka obrazložitev ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno zaradi tega odločbo odpraviti. Podatki upravnega spisa tudi potrjujejo ugotovitev v izpodbijani odločbi, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom. Čeprav na podlagi teh podatkov ni mogoče predvideti rešitve v konkretnih izvršilnih zadevah, pa je tožena stranka pravilno ugotovila to, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pa zadostuje za ugotovitev, da je vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen.
Treba je tudi upoštevati, da gre v konkretnem primeru za enostavno zadevo, v kateri je bila do izdaje odločbe udeležena ena sama stranka, pri čemer je bilo zahtevku ugodeno in zato obrazložitev v takem obsegu, kot je bila podana, zadostuje.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično preganjanje - upravni spor - tožbena novota - državljanstvo Hrvaške
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so kazenski postopki, v katerih se je preverjala njegova prištevnost, ter postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ena od oblik političnega preganjanja, saj ni prav nič spornega v tem, da je bil postopek zoper tožnika zaradi kaznivih dejanj in lažnih obtožb ustavljen zaradi tožnikove neprištevnosti.
Tožena stranka je ugotovila, da v obsodbi, psihiatričnih mnenjih in postopku odvzema poslovne sposobnosti ni zaslediti elementov preganjanja in tudi kar se tiče groženj, je pravilno ocenila, da ima tožnik v izvorni državi učinkovito zaščito glede na to, da so vse grožnje po prijavi policiji prenehale in nikoli niso bile realizirane, zaradi česar ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo podvržen preganjanju ali resni škodi.
ZDru-1 člen 1, 9. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
tekmovalna licenca - pravna oseba zasebnega prava - konjeniški klub - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ni upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1 sklep tožene stranke, ki je pravna oseba zasebna prava, s katerim je bilo naloženo osebi, da je potrebno plačati dolgove, sicer bo njena tekmovalna licenca do plačila dolga zamrznjena.
Sodišče ni moglo ugotoviti, da ima tožena stranka javna pooblastila na področju zamrznitve tekmovalne licence, ki bi jih podelil zakonodajalec in da bi na tej podlagi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt prvostopenjskega organa upravni akt ali da poseben zakon določa, da o zakonitosti izpodbijanega akta odloča sodišče v upravnem sporu.