KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070257
KZ-1 člen 220, 220/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - presoja dejanskega stanja
Dvoma v pravilne zaključke izpodbijane sodbe pritožnik ne more vzbuditi niti s citiranjem določbe 17. člena ZKP in golo navedbo, da sodišče prve stopnje ni ničesar izvedlo v njegovo korist. V nasprotju s prepričanjem pritožnika je namreč sodišče prve stopnje izvedlo in tehtno dokazno ocenilo tako obremenilne kot razbremenilne dokaze, zgolj zato ker (utemeljeno) ni verjelo s strani obdolženca predlaganima pričama, pa to ne pomeni, da je kršilo navedeno določbo.
Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr. A. A., ki je pregledal vso razpoložljivo medicinsko dokumentacijo za oškodovanca kot tožilca, ugotovilo, da se njegove navedbe o poškodbah niso potrdile v pregledani dokumentaciji, zaradi česar nobena od zapisanih diagnoz ni postala dokazana diagnoza, sam zapis šifer diagnoz pa ne predstavlja objektivizacije telesnih poškodb.
Storilčev odnos do protipravnega ravnanja je razviden tudi iz okoliščine, ali in kolikokrat je že bil obsojen za kazniva dejanja, pri čemer ne more biti bistvenega pomena, ali so bila dejanja istovrstna ali različna, in tudi ni mogoče razlagati, da je storilec lahko obsojen zaradi več različnih kaznivih dejanj, pa bo naslednja obsodba ponovno pogojna, ker za to dejanje še ni bil obsojen.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zaradi narave ugotovljenih kršitev pa pritožbeno sodišče ni moglo presojati obširnih pritožbenih izvajanj, s katerimi okrožna državna tožilka uveljavlja (tudi) pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tozadevno pritožbeno sodišče vendarle zgolj pripominja, da mora tudi oprostilna sodba v sklopu celostne dokazne ocene vsebovati logične, prepričljive in življenjske razloge o tem, zakaj kljub številnim obremenilnim dokazom slednji ne zadoščajo za obsodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067447
KZ-1 člen 18, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-3. ZKP člen 257, 258.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravica do učinkovite obrambe - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - prepovedana posledica - velika premoženjska škoda - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - strokovna pomoč - insolventnost družbe
Očitna ekonomska nerazumnost pogodbe, ki je neposredno povzročila izpad prihodkov družbe C. d.o.o., hkrati pa onemogočila ustrezno odmeno v obliki plačila kupnine, konkretno očitano izvršitveno ravnanje določa kot "drugo goljufivo dejanje", primerljivo s prodajo premoženja po nerealni ceni oziroma sploh brez odmene v pogojih grozečega stečajnega postopka nad družbo kot dolžnikom.
V sodbenem izreku je nastajanje velike premoženjske škode upnikom časovno zamejeno od januarja do decembra 2015, kar je v skladu z abstraktnim dejanskim stanom, ki določa prepovedano posledico kot posledico trenutnega izvršitvenega ravnanja, ne izključuje pa, da nastaja sukscesivno, z vsakim mesečnim izostankom plačila najemnin družbi C. d.o.o. kot bivšemu lastniku objekta.
Trenutnost izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja pomeni tudi, da prepovedana posledica nastane naenkrat kot neposredna posledica izvršitvenega ravnanja.
Pritožba zmotno enači položaja strokovne pomočnice obrambe in izvedenke, saj je prva pomoč obtožencu, da svoj zagovor podkrepi s strokovnimi stališči, druga pa pomočnik sodišča pri razreševanju strokovno zahtevnih vprašanj pri nalogi popolnoma in po resnici ugotoviti odločilna dejstva v postopku tako v škodo kot v korist obtoženca. Očitno je, da je položaj strokovnjakinje in izvedenke v izhodišču drugačen v tolikšni meri, kot se v bistvenem razlikujeta položaj obtoženca kot stranke v postopku in položaj sodišča kot tistega, ki odloča o različnih tezah strank v postopku.
V napadeni sodbi je sicer sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se pridobitev premoženjske koristi veže na opis kaznivega dejanja, očitanega obtožencu B. B., ki z obtoženo pravno osebo ni bil v takem odnosu, na podlagi katerega bi se lahko vzpostavila njena kazenska odgovornost; vendar pa zmotno zaključilo, da je konkretizacija materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov nujen del opisa njej očitanega kaznivega dejanja.
Materialnega pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe v smislu konkretizacije prispevka njenih vodstvenih oziroma nadzornih organov k storitvi kazenskega dejanja ni treba vključiti v opis očitka zoper pravno osebo, ga pa je pred zaključkom, da je kazenska odgovornost pravne osebe dokazana, treba ugotoviti.
ZKP člen 18, 18/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 74. URS člen 38.
videonadzor - določljivost - informacijska zasebnost - osebni podatek - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka
Glede na ustaljeno stališče, da vsaka kršitev zakona (v obravnavani zadevi ZVOP-1) pri pridobivanju dokaza sama po sebi ni razlog za njegovo izločitev, saj je (ne)zakonitost obdelave takšnega dokaza odvisna od vrednostne ocene (kazenskega) sodišča, je z vidika kršitve 38. člena URS odločilno, da je fizična oseba določljiva, če se lahko identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov ali ne zahteva veliko časa.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/2, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč
Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe.
KZ-1 člen 134a, 134a/1. ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlagalni delikt - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - neprihod na narok - interes za kazenski pregon - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesne predpostavke za pregon
Izostanek oškodovanke iz naroka za glavno obravnavo bo potrebno presojati z vidika, ali je izkazala interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, saj glede na navedeno obstaja dvom o tej okoliščini. Na to opozarja tudi obdolženi v pritožbi, ko navaja, da oškodovanka ni pristopila niti na predobravnavni narok, čeprav je vabilo bilo izkazano. Pri tem pa je potrebno razlikovati fazo postopka predobravnavnega naroka in glavne obravnave, vendar to okoliščino, na katero opozarja obdolženi, ni spregledati.
Zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje pritožba ne more spodnesti z relativizacijo številnih izkazanih kršitev predhodno izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in zagotovilom obtoženca, da tokrat zaradi opozorila predsednice senata, izrečenih ukrepov ne bo več kršil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070086
ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 186, 186/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - prepovedana droga - konoplja - oprostilna sodba - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odsotnost odločilnih razlogov
Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v izvršitveni obliki proizvodnje mamil se ne zahteva nadaljnja prodaja ali namen prodaje proizvedene prepovedane droge, zato je zmotna ugotovitev izpodbijane sodbe, da odsotnost tosmernega očitka v obtožbi kaže na to, da škodljive posledice za druge niso nastopile. Že iz zakonskega znaka "proizvodnja" izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.
Podatki predmetne zadeve ne dajejo osnove za zaključek, da bi obtoženi konopljo gojil z namenom uživanja konoplje ali njenih derivatov zaradi alternativnega zdravljenja oz. lajšanja zdravstvenih težav in torej ne zaradi za zdravje škodljivih psihoaktivnih učinkov prepovedane droge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068219
KZ-1 člen 186, 186/1.. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nadaljnja prodaja
Ob odločitvi o ugovoru je senat sodišča prve stopnje ugotovil, da naj bi obtoženec pri hišni preiskavi zaseženo drogo imel za nadaljnjo prodajo, ker na to kaže način pakiranja, zaseženi so bili bankovci manjših apoenskih vrednosti, z A. A. naj bi komuniciral o različnih drogah, imel pa naj bi tudi seznam dolžnikov.
Navedbe zagovornika v smeri trditve, da ni podana ponovitvena nevarnost ne držijo, saj samo dejstvo, da je obtoženec v priporu, še ne kaže na to, da se je ozdravil odvisnosti. V izpodbijanem sklepu opisana intenzivnost ravnanj obtoženca kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068460
KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1, 160, 160/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - izjava politika - javna oseba - pojem ugleda - odprta javna razprava - svoboda političnega izražanja - izjava župana - pogojna obsodba - oprostitev obtožbe - svoboda izražanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Meje sprejemljive kritike so za politika, ki deluje v svoji javni vlogi, širše. Politik se neizogibno in zavestno izpostavlja natančnemu nadzoru vsake svoje besede in vsakega dejanja, zato mora pokazat večjo mero tolerance. Vsekakor ima pravico do zaščite svojega ugleda, vendar je treba zahtevo po zaščiti ugleda presojati glede na interes odprte razprave o političnih vprašanjih. Izjeme od svobode izražanja se po praksi ESČP razlagajo ozko. Ob upoštevanju vseh okoliščin, ki izhajajo iz opisa, zlasti da naj bi obdolženec besede izrekel v funkciji župana Občine X na seji, na kateri so bili navzoči občinski svétniki, ter upoštevaje, da bioplinarna v X nedvomno zadeva javni interes, ni mogoče zaključiti, da so očitane izjave objektivno sposobne škoditi časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca. Obdolženec je s svojim govorom prispeval k politični razpravi o polemični temi, ki je bila še posebej zanimiva, ne samo za sodelujoče na seji, temveč tudi za preostale občane. Izjava se je nanašala na (morebitna) ravnanja zasebnega tožilca, ki jih je storil kot politična oseba, prav tako pa je bil politična oseba v kritičnem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067100
KZ člen 70, 80, 94. KZ-1 člen 5, 375. ZKP člen 451, 451/2, 483, 483/3.
mlajši polnoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - izbira kazenske sankcije - primernost kazenske sankcije - sprememba kazenskega zakona - prehodne in končne določbe
Postopnost zaostrovanja kazenskih sankcij je bila pri obdolžencu izčrpana, izrečeni mladoletniški zapor nanj ni vplival, tudi ne že izrečena kazen zapora, zato se odločitev sodišča prve stopnje za izrek vzgojnega ukrepa oddaje mlajšega polnoletnega storilca v prevzgojni dom kaže kot nepravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066810
KZ-1 člen 34, 213, 213/2, 213/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kaznivo dejanje izsiljevanja - poskus kaznivega dejanja - kazenska oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - pritožba državnega tožilstva - neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokončano kaznivo dejanje - resna in individualna grožnja ni izkazana - čast in dobro ime - fiktivnost pogodbe
Poskus je podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje.
Grožnja mora biti po vsebini in načinu izraza resna. Intenzivnost teh groženj pa mora biti takšna, da prisili oškodovanca k storitvi ali opustitvi, ki pomeni oškodovanje svojega ali tujega premoženja.
Bistveno je, da grožnja vpliva na oškodovančevo ravnanje (torej, da oškodovanec oceni, da je zanj bolje, da se podredi storilčevi zahtevi, kakor pa tvega nastanek zagrožene posledice).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067068
KZ-1 člen 62, 62/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 128, 128/1, 340, 340/1, 340/1-1, 372, 372-5. URS člen 29, 29-3, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - plačilo za prevoz - zakonitost dokazov - preiskava elektronske naprave - soglasje obdolženca - jezik, ki ga obdolženec razume - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni vir - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - branje prejšnje izpovedbe priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - zaslišanje obremenilne priče - pravica do vpogleda v spis - ocena obdolženčevega zagovora - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - izgon tujca iz države - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona
Glede na novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP je treba v zvezi z varstvom pravice do zaslišanja obremenilnih prič presoditi: najprej, ali so za opustitev zaslišanja obremenilne priče podani opravičljivi razlogi, nadalje ali je izjava priče v luči 6. člena EKČP edini oziroma odločilen dokaz in nenazadnje tudi, ali je sodišče v zadostni meri poskrbelo za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Kot že navedeno, so bili v konkretni zadevi podani opravičljivi razlogi, da sodišče prič A. A. in J. J. ni moglo zaslišati neposredno na glavni obravnavi, pri tem pa izpovedbi obeh prič tudi nista edini oziroma odločilni dokaz, saj se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na izpovedbe zaslišanih policistov, listinske dokaze ter vsebino nosilcev elektronskih podatkov, kot to vse jasno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje (zlasti točke 14 in 16-21 razlogov izpodbijane sodbe). Po presoji pritožbenega sodišča pa je bilo tudi dovolj poskrbljeno za uravnoteženje slabšega položaja obrambe, saj je bil obdolženec o zaslišanju obeh tujcev pravočasno obveščen in se je svoji prisotnosti ob zaslišanju prostovoljno odpovedal, pri čemer je pomembno le, da je obdolženec to možnost imel, ne pa tudi, ali jo je izkoristil.
Oškodovanec je utrpel lahko telesno poškodbo, vendar ker se obtožencu očita poskus uboja, je treba preizkusiti, ali je sredstvo – nož, bilo sposobno zadati smrtonosne posledice in, ali je obtoženčev naklep glede na uporabljeno sredstvo šel v smeri uboja oškodovanca. Ni torej pomembno, kakšno poškodbo je oškodovanec utrpel, pač pa, kakšen je bil namen obtoženca, ko je z nožem dvakrat zamahnil proti oškodovancu. Na podlagi uporabljenega sredstva in vseh okoliščin dogodka pa je sodišče pravilno zaključilo, da je hotel oškodovancu vzeti življenje.
Dejstvo je, da je bil obtoženec že šestkrat obsojen za kazniva dejanja, med katerimi so tudi dejanja z uporabo sile, pa tudi zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe orožja, kar dejansko kaže, da obtožencu nasilje ni tuje, niti rokovanje z nevarnimi predmeti. Tudi sodišče je na glavni obravnavi samo ugotovilo, da je obtoženec nagle jeze, kar se torej ujema z njegovimi osebnostnimi lastnostmi, pri čemer je povsem res, kar navaja državna tožilka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil iz čiste objestnostil. Obtoženčeva nasilna reakcija dejansko presega običajna ravnanja v konfliktnih situacijah in je zato njegovo agresijo treba strožje kaznovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072170
KZ-1 člen 180, 214. ZKP člen 8, 394, 394/1.
kaznivo dejanje - mazaštvo - dokazna ocena - delno oprostilna sodba - kaznivo dejanje oderuštva - pravica do uporabe svojega jezika - sprememba kazenske sankcije
Pritožnica ima prav, ko se zavzema za izrek zaporne kazni za obravnavano kaznivo dejanje. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za izredno zavržno dejanje, saj je obtoženec brezobzirno zlorabil veliko stisko oškodovanke, vendar pa je to dejstvo pri izbiri kazenske sankcije premalo upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067401
KZ-1 člen 176, 176/3, 176/5.. ZKP člen 83, 148, 148/4, 219.a, 219.a/2, 223.a, 223.a/4, 371, 371/1, 371/1-8, 498, 498/3.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - hišna preiskava - zakonitost pridobitve dokaza - zahteva za izločitev dokazov
Sodna praksa je namreč izoblikovala stališče, da v stanovanjski hiši, v kateri biva več oseb oziroma družina, vsak družinski član uveljavlja svojo zasebnost kadarkoli in kjerkoli želi, vendar le do meje, kjer se začnejo pravice drugih. Zato lahko vsak družinski član pričakuje zasebnost navzven, ne pa tudi znotraj družine, ker je stanovanjska hiša skupen prostor, v kateri živijo vsi.
Sodnik je v skrajšanem postopku namreč dolžan po uradni dolžnosti opraviti najprej preizkus, ali je sodišče pristojno, nato pa še opraviti formalni in materialni preizkus obtožnega akta, v konkretnem primeru zasebne tožbe. Šele v kolikor obtožni akt prestane tako formalni kot materialni preizkus, sledi naslednja faza, in sicer vročitev obtožnega akta obdolžencu in nato razpis glavne obravnave. V fazi preizkusa obtožnega akta tako sodišče ne izvaja dokaznega postopka, saj je ta pridržan za glavno obravnavo.
Za pravilno uporabo materialnega prava pri presoji popolnosti opisa predmetnega kaznivega dejanja ni pomembno, ali se zasebni tožilec subjektivno čuti razžaljenega, niti kakšne posledice naj bi mu na podlagi inkriminiranih besed domnevno nastale, bistven je le objektivni kriterij žaljivosti.