Glede na to, da sodišče v tej fazi postopka operira z dokaznim standardom utemeljenega suma, čemur sledi tudi argumentacija v sklepu, ne more biti na mestu pritožbena ugotovitev in trditev, da sodišče v napadenem sklepu krivično in preuranjeno prejudicira tako razloge za zlom noža, kot tudi, da naj bi obtoženi zbežal s kraja dejanja in oškodovanko pustil brez pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072172
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - predložitev zdravniškega potrdila
Pritožniki tudi nimajo prav, da je bila obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, da bi se soočil s pričo B. B., ki dotlej v postopku še ni bila zaslišana. Dejstvo, ki izhaja iz izpovedbe te priče, da je oškodovanec obdolžencu izročil 18.000,00 EUR, je bilo namreč že razjasnjeno v pravdi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 399/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je postala pravnomočna dne 7. 2. 2020, in med strankami ni sporno. Po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava dne 22. 9. 2021 opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, pravilna.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je iz nadaljnjih pritožbenih navedb razvidno, da pritožnica predvsem ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče opozarja, da s tem ne uveljavlja v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč v jedru graja dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na načelni ravni pritožba uveljavlja tudi kršitev določb Ustave in EKČP, vendar jih skozi sicer obširna pritožbena izvajanja ne konkretizira, zgolj neobrazloženo taksativno naštevanje določil Ustave in EKČP pa ne more biti upoštevno. Posledično so uveljavljane kršitve brez ustrezne podlage in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066397
KZ-1 člen 20, 190, 190/1.. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 434, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Ob dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, morajo biti upoštevane tudi navedbe oškodovanca kot tožilca, ki so obrazložene v obtožnem predlogu, prav tako pa video posnetek, ki ga sodišče prve stopnje ni pogledalo in ocenilo, saj gre očitno za dokaza, ki vsebujeta za presojo obstoja utemeljenega suma pomembne podatke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065989
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - oprostilna sodba - protipravna prilastitev stvari - prilastitev "sebi" - ločenost premoženja družbe in družbenika
Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje in soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v katerih je sodišče prve stopnje podrobno pojasnilo, da se je v obravnavani zadevi obdolženemu očitalo, da je protipravno pridobil premoženjsko korist tretji osebi, tj. gospodarski družbi A. d.o.o. in ne sebi, kar je sicer pogoj za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. To pomeni, da obdolženi ni mogel izpolniti zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja (brez posega v škodo obdolženega, pa tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066205
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1, 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 391.
zalezovanje - grožnja - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - resna grožnja
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč vsebina inkriminiranih SMS sporočil ("razbil bom ti vse zobe če ne boš dala vsak cent" in "eno so v MB posilili, pazi kje hodiš"), ki jih je obdolženec poslal oškodovanki, nedvomno predstavlja resni grožnji. Zgolj zagovornikovo (zmotno) prepričanje, da ravnanje obdolženca pri oškodovanki ni povzročilo resnega strahu, pa teh pravilnih razlogov ne more omajati. Nenazadnje subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 sploh ni omenjen, kot si to zmotno razlaga zagovornik.
hišna preiskava - obrazložena pisna odredba - utemeljeni razlogi za sum - sorazmernost - nujnost - predlog za izločitev dokazov
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona.
V uspešnost pritožbe tako ne vodi nekonkretizirano zanikanje obstoja zunajzakonske zveze z A. A. (oziroma njenega svojstva v smislu 119. člena ZKP), ki je pisanje sprejela, zlasti, ko je prevzemnica ob podpisu na vročilnici (ki se šteje za javno listino) pripisala tudi „partnerka“, se ob vročanjih sodnih pisanj večkrat nahajala na obtoženčevem naslovu bivanja in vedela povedati o nahajanju obtoženega.
Pri ugotavljanju subjektivnih elementov kaznivega dejanja (naklepa) gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo in nanj dokončno odgovorilo v nadaljevanju kazenskega postopka, pri tokratnem pritožbenem odločanju pa zadošča ugotovitev, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obtoženec storil očitani kaznivi dejanji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069957
KZ-1 člen 217, 217/1.
kaznivo dejanje prikrivanja - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Okoliščine in dejstva glede pridobitve stvari, na podlagi katerih sodišče sklepa o dokazanosti zavesti oziroma védenju storilca o izvoru predmeta prikrivanja, navede v obrazložitvi sodbe, tako kot tudi razloge za zaključke o subjektivnem elementu kaznivega dejanja, saj je dokazna ocena del obrazložitve sodbe in ne izreka. Tako ni treba, da je subjektivni odnos storilca opisan v izreku sodbe, morajo pa biti tam zapisana tista objektivna dejstva, ki ga opredeljujejo navzven.
Zagovornik z lastno dokazno oceno izpovedb prič in podatkov na katerih temelji prvostopenjska presoja o obstoju utemeljenosti suma, pravilnosti prvostopenjske ugotovitve le-tega ne more omajati.
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje obsojenca, ker slednji niti ob izdaji izpodbijanega sklepa, niti ob vložitvi pritožbe, svojih navedb o nezmožnosti plačila ni z ničemer izkazal, ni mogoče šteti, da so se okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila po izdaje odločbe kakorkoli spremenile.
Nobenega dvoma ni, da je vložen predlog za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka prepozen in ga je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrglo.
Številni v izpodbijanem sklepu navedeni in pritožbeno neproblematizirani razlogi utemeljujejo obstoj tega pripornega razloga, ki ga je sodišče prve stopenj argumentirano oprlo na močne navezne okoliščine na tujo državo, manjko naveznih okoliščin na Republiko Slovenijo ter na predhodne obsodbe v Nemčiji in Romuniji, ki kažejo na njegovo mobilnost.
Zato dejstvo, da obdolženka v Republiki Sloveniji ni prijavila stalnega ali začasnega prebivališča, za ugotovitev o krivdno povzročenih stroških v zvezi z vročanjem sodnih pisanj, ni relevantno.
Pritožnica ne more doseči drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, saj ni nikoli, niti skupaj z obravnavano pritožbo, predložila kakršnegakoli dokaza, s katerim bi podkrepila svoje pritožbene navedbe, ki tako ostajajo na ravni načelnega zatrjevanja.
Sicer pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi ta priča imela kakršen koli interes obdolženca po krivem obremeniti, zato s takšnimi posplošenimi in z ničemer podkrepljenimi trditvami zagovornik ne more prepričati v nasprotno, zlasti ker prvostopenjsko sodišče niti za oškodovanca ni ugotovilo, da bi imel slednji interes po krivem obremeniti obdolženca (točka 31 obrazložitve izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066731
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljive odločbe glede mladoletne osebe - konkretizacija - privolitev - mladoletna oseba
Ugotavljanje zavesti obdolženke v času izvršitve očitanega kaznivega dejanja in s tem povezana presoja vprašanja, ali je resnično ravnala zlonamerno ali morebiti v želji po varovanju največjih koristi otroka, predstavlja predmet dokazne ocene in s tem predmet obrazložitve sodne odločbe. Privolitev mladoletne osebe praviloma ne izključuje protipravnosti storilčevega ravnanja. Pomen in teža volje mladoletne osebe je upoštevana že pri sprejemu sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter stikih, zato sodišče v kazenskem postopku ne more volje mladoletne osebe upoštevati drugače oziroma v drugačni meri. Zlonamerno onemogočanje stikov je ravnanje, ki ima za cilj, da se izvršljiva odločba o stikih ne uresniči, pri čemer ni nobenih opravičljivih razlogov za onemogočanje stikov.