Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Pritožba je nepopolna, ker ne vsebuje izvirnih podpisov pritožnikov, hkrati pa tudi nedovoljena, ker je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, kar ni dopustno.
prometna nesreča – trk avtomobilov – krč mišičnih viter obhrbtenične muskulature – 14 dni bolniškega staleža – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi zdravljenja je bil tožnik 14 dni v bolniškem staležu. Trpel je bolečine. Lažje, ki so trajale en teden, in občasne lažje, ki so trajale 14 dni. Zdravljenje so spremljale tudi nevšečnosti.
Sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v višini 500,00 EUR.
Kadar preživljalec oziroma prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti po pogodbi, zaradi česar se pogodba v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa je na strani preužitkarja, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe.
stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - rubež - premičnine v lasti tretjega - ugovor tretjega - uspeh tretjega
Izvršilno sodišče o potrebnosti stroškov za konkretni postopek vedno odloča po tem, ko so stroški priglašeni, torej po njihovem nastanku, zato je pri oceni potrebnosti stroškov dolžno upoštevati vse okoliščine v zvezi s potekom konkretnega postopka, ki so mu znane do tedaj. Uspeh tretjega z ugovorom glede vseh zarubljenih stvari na nekem rubežu pri dolžniku ob tem ni pravno zanemarljiva okoliščina.
OZ člen 190, 589. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. ZPP člen 254.
poslovni prostori – najemna pogodba – vlaganja v nepremičnino – soglasje najemodajalca – vnaprejšnje soglasje na konkludenten način – povrnitev vlaganj v nepremičnino – obogatitveno načelo – neupravičena pridobitev – vzdrževanje stvari – vzdrževalna dela – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje
Zahtevek temelji na obogatitvenem načelu, po katerem lahko prikrajšani zahteva le povračilo tistega, za kar je bil okoriščenec brez pravne podlage z vlaganji okoriščen. Obogatitev pa pomeni neamortizirano vrednost vlaganj oziroma vrednost vlaganj, zmanjšanih za amortizacijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožena stranka je izkazala upad prometa ter v posledici upada prometa potrebo za zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu „referent III“ (na katerem je bila zaposlena tudi tožnica) za eno delavko in prerazporeditev njenih nalog med ostale delavke na istem delovnem mestu. Ker gre za tako imenovan „individualni odpust“, ko je prenehala pogodba o zaposlitvi le tožnici, toženi stranki ni bilo potrebno upoštevati nobenih kriterijev za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec izgubi pravico do letnega dopusta (oziroma nadomestila), če ne zahteva njegove izrabe, če obstoj nepredvidljivega vzroka ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo letnega dopusta. Za pravico do nadomestila za neizrabljen letni dopust je torej bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica v času odpovednega roka za izrabo letnega dopusta ni zaprosila oziroma ji je direktor tožene stranke celo izrecno odredil, da naj v okviru odpovednega roka izrabi redni letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo nadomestila (odškodnine) za neizrabljen letni dopust.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060268
OZ člen 6, 6/2, 271, 364, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 3/2, 5, 6.
actio directa podizvajalca – neposredno plačilo podizvajalcu – podizvajalčev neposredni zahtevek do naročnika – prehod izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca – zakonska cesija – postopek javnega naročanja – koneksna terjatev – dospela terjatev – skrbnost
Tožnica ima prav, da je prvo sodišče napačno presodilo pomen dopisa z dne 3. 12. 2009. Ta vloga je po svoji vsebini zahtevek tožnice (in drugih podizvajalcev) do toženke za direktno plačilo njim na podlagi 631. člena OZ, saj ta dopis ne more imeti nobenega drugega pomena oziroma drugače ne bi imel nobenega smisla. S predložitvijo te zahteve toženki je nastalo samostojno pravno razmerje med pravdnima strankama iz 631. člena OZ (še zlasti to velja za postopke javnega naročanja), s tem pa so že tedaj nastopili učinki zakonske cesije po 631. členu OZ (glede prehoda izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca, medtem, ko je obveznost izvršiti plačilo pogojena z obstojem vseh pogojev iz 631. člena OZ). Drugačna razlaga (da bi ta učinek nastal šele ob dospelosti obeh terjatev) bi omogočala izigravanje namena 631. člena OZ (možnost izvajalčevih cesij pred dospelostjo njegovih terjatev do naročnika), da podizvajalec dobi plačilo za svoje delo.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086119
URS člen 2, 15, 15/3, 17, 34, 35, 37. KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 17, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 370, 370/1, 370/1-1, 370/1-3, 371, 371/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - zavrženje zasebne tožbe - materialni preizkus obtožnega akta - tehtanje ustavnih pravic - zasebnost - nedotakljivost človekovega življenja - osebno dostojanstvo in varnost - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - snemanje telefonskega pogovora brez privolitve - resna grožnja - ogroženost in prestrašenost - načelo sorazmernosti - namen zlorabiti zaupno izjavo - prijava suma kaznivega dejanja - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - materialni preizkus zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - načelo materialne resnice - zavrnitev pritožbe
Ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti je v konkretnem primeru poseg v pravico do zasebnosti (glasu) zasebnega tožilca posebnega pomena za izvrševanje obdolženkine pravice do osebne varnosti, ki je s policiji prijavljenim kaznivim dejanjem nasilja v družini ogrožena že pojmovno. O utemeljenosti suma glede zakonskega znaka namena zlorabiti zaupno izjavo zasebnega tožilca zato ne more biti govora.
V opisu dejanja v tenorju zasebne tožbe ni konkretiziran oziroma substanciran zakonski znak namena zlorabe zvočno posnete zaupne izjave drugega, zato dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
poroštvena pogodba – poroštvo – stečaj glavnega dolžnika – pogodba o finančnem leasingu – akcesorna narava poroštva
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da sta toženca podpisala obe pogodbi, vendar je bila volja tožencev, da podpišeta poroštvo le za dve leti. Poroštvena obveznost je akcesorne narave in se z njo utrjuje denarna obveznost in traja toliko časa, kot traja glavna obveznost. Glede na namen poroštva institut poroštva ni združljiv s trajanjem za določen čas kot glavna obveznost in so zaradi tega napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je bila volja strank, da traja poroštvo le omejen čas dveh let.
posojilna pogodba – ugovor zastaranja – dokazno breme – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – zavržena tožba
Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena odsotnost z dela
V zvezi s tožnikovim prvim izostankom z dela (v obdobju od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v obdobju od 25. 4. 2015 do vključno 4. 5. 2015 z dela dejansko izostal 4 dni zaporedoma (določeni dnevi so bili sobote, nedelje in državni prazniki). Sodišče prve stopnje v postopku ni ugotavljalo, ali je tožnik z dela izostal tudi 5. 5. 2014 (kar bi pomenilo, da je šlo za njegov 5 dnevni zaporedni izostanek z dela). Če je tožnik 5. 5. 2014 prišel na delo, kot to navaja v pritožbi, za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Poleg tega je tožena stranka v postopku navedla, da je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti v prvem terminu, to je od 25. 4. 2014 do 5. 5. 2014. Na podlagi te navedbe bi bilo mogoče zaključiti, da tožnikov drugi izostanek (od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014) ni bil podlaga za izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede tega drugega izostanka ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik neupravičeno izostal z dela tudi v obdobju od 2. 7. 2014 do 4. 7. 2014 preuranjena. Poleg tega sodišče prve stopnje v postopku ni razščistilo nejasnosti glede načina koriščenja letnega dopusta tožnika. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
URS člen 2, 33. ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 5/3, 20, 27, 29.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – finančna preiskava – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – stopnja verjetnosti – dokazno breme – pravica do zasebne lastnine
Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti. Ker gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, mora sodišče opraviti strogi test sorazmernosti in dovoliti začasno zavarovanje le v tisti meri, da se zagotovi učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in prepreči nepravično obogatitev na protipraven način. Pri tem mora upoštevati, da stvarni obseg začasnega zavarovanja zajema le tolikšno premoženje, ki je ekvivalentno zatrjevani vrednosti premoženja nezakonitega izvora.
V nadaljnji fazi ugovornega postopka mora sodišče upoštevati tudi težak položaj tožene stranke, ki lahko domnevo iz 5. člena ZOPNI glede na dokazno breme, kot ga ureja 27. člen citiranega zakona, izpodbijal le, če izkaže, da premoženje ni nezakonitega izvora. Gre za težak procesni položaj toženca, ki mora v kratkem času podati trditve in predložiti dokaze za premoženje, ki je bilo pridobljeno za več let nazaj.
Način zavarovanja je primeren in nujen, če je z njim mogoče doseči odpravo dejansko obstoječe nevarnosti za kasnejšo izvršitev odvzema premoženja nezakonitega izvora, ukrep pa mora biti proporcionalen in lahko seže le na takšen obseg premoženja, ki ustreza ocenjeni višini ugotovljenega obsega premoženja nezakonitega izvora.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nedovoljeni pritožbeni razlogi – prekluzija – protispisnost – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene – izpodbijanje dejanskega stanja
Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka v sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje strank, prič) pomenijo takšno zahtevo.
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075861
ZIZ člen 19, 21, 21/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – zamuda – kdaj pride dolžnik v zamudo – paricijski rok – prostovoljna izpolnitev – izvršljivost terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka – načelno pravno mnenje
Za zapadlost in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da je stranka s to svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje. Slednja namreč pri tem nadomešča opomin, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude. Dolžnikovi presoji je potem prepuščeno, ali bo svojo obveznost prostovoljno izpolnil že ob zapadlosti ali kasneje, z zamudo, vendar do izteka roka za njeno prostovoljno izpolnitev, ko lahko upnik zahteva tudi njeno prisilno izterjavo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje. Pri tem je ustrezno upoštevana tudi funkcija zamudnih obresti kot civilnopravne sankcije za zamudo in položaj nasprotne stranke, ki so ji s strani sodišča prve stopnje prisojeni pravdni stroški, njihova povrnitev pa je odložena do kasnejše dolžnikove (prostovoljne) odločitve oziroma do odločitve sodišča druge stopnje, s katero je odločitev sodišča prve stopnje potrjena (kot je bilo v obravnavanem primeru), in posledičnega nastopa izvršljivosti te odločitve po poteku paricijskega roka.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075328
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 63. SPZ člen 11, 11/1, 118, 118/4, 118/4-4. OZ člen 333, 333/6.
družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o brezplačnem prenosu zazidalnih stavbnih zemljišč - pravica do uporabe - lastninska pravica - domneva lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni deli večstanovanjske stavbe - kotlarna - vzdrževanje kotlarne - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Tožena stranka bi morala dokazati, da so izpolnjeni pogoji za nastanek skupne lastnine - torej, da je bila kotlarna zgrajena z namenom zadovoljevanja potreb etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe in da je bila njena izgradnja financirana iz sredstev teh etažnih lastnikov oziroma njihovih pravnih prednikov (prvi in drugi odstavek 23. člena SZ-1).
Stvarnopravni zakonik v prvem odstavku 11. člena vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tožena stranka v obravnavanem primeru te domneve ni izpodbila. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso (skupni) lastniki kotlarne in posledično niso zavezani za njeno vzdrževanje, se zato izkaže kot pravilna.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dokazna ocena – prenehanje služnosti
Kljub ugotovitvi, da se služnostna pot vseskozi uporablja le za dostop do južnega dela gospodujočih zemljišč, je izrek sodbe, da služnostna obstoji v korist teh zemljišč, pravilen in dovolj natančen. Služnostna pot se uporablja za obdelavo zemljišč, ki so v izreku sodbe navedena kot gospodujoča zemljišča.