dolgotrajno nasilje – ogrožanje varnosti – zakonska zveza – sistematično nasilje – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – strah – strah za življenje – primarni strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – osebnostna pravica do časti – duševno trpljenje zaradi posegov v osebnostne pravice – stroški prevozov – prevozni stroški – premoženjska škoda
Dokazna ocena, da je toženec tožnici v letih od 1998 do 2006 večkrat grozil, jo pretepal, žalil, ogrožal njeno varnost in nad njo vršil spolno nasilje, je prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Predmet presoje je 13 škodnih dogodkov.
Tudi če je tožničin primarni strah v nekaterih napadih trajal le nekaj minut, je zaradi izjemne brutalnosti toženčevega napada tako hud, da se je tožnica upravičeno začela bati za svoje življenje. Če se je zaklenila, je toženi vdrl v prostor, ji grozil, da jo bo ubil in po hiši iskal nož. Prestani primarni strah je za dalj časa resno načel tožničino duševno ravnovesje. Zaradi tega ima težave z nespečnostjo, tesnobo in občutkom ogroženosti, potrebuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Glede na poškodbe vitalnih delov je utemeljen tudi tožbeni zahtevek za strah za izid zdravljenja. Dosojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je povsem primerna in niti najmanj pretirana.
Toženec je z dejanji, ki jih je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno osebnostno pravico do časti po 181. členu OZ. To je posebna oblika nepremoženjske škode, ki je bila tožnici priznana v primerni višini 1.000,00 EUR.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - znesek dosežene koristi - neupravičena uporaba nepremičnine - najemnina - korist, ki bi jo obogateni lahko imel - vlaganja v nepremičnino - upoštevanje vlaganj - nedobrovernost
Ob upoštevanju obogatitvenega načela lahko tožeča stranka zahteva le povračilo tistega, za kolikor je bila tožena stranka obogatena (torej znesek dosežene koristi). S tem, ko je tožena stranka neupravičeno uporabljala nepremičnino, je onemogočila njeno uporabo tožeči stranki ter si pridobila korist, ki je v tem primeru v brezplačni uporabi nepremičnine, zato mora tožena stranka tožeči stranki povrniti znesek, ki ustreza najemnini za uporabljano nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je vlaganja tožene stranke upoštevalo v njeno korist s tem, ko je toženi stranki naložilo plačilo uporabnine le v višini najemnine, kot bi lahko bila dosežena brez zatrjevanih vlaganj, v preostalem delu pa je (ker je štelo, da se je dosežena najemnina povečala zaradi vlaganj tožene stranke) tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ni pomembno, ali za obogatenega pomeni uporaba stvari objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je (neupravičeno) uporabljal. Drugačna razlaga (samo dejanske koristi, ki jo je imel) bi bila v nasprotju s pravnim redom, ki na obligacijskem področju terja od vsakogar, da ravna gospodarno. Če stvari, ki jo ima uporabi, ne uporablja v celoti in ves čas, gre to v njegovo breme.
razrešitev upravitelja – razlogi za razrešitev upravitelja – položaj in pristojnosti upravitelja – obveznosti upravitelja
Upraviteljevo prerekanje terjatev, ker je ocenil, da gre za zastarano terjatev, ne pomeni kršitve in ne more imeti za posledico razrešitev upravitelja. Ne upravitelj ne sodišče v tem postopku ne odločata o utemeljenosti takšnega prerekanja, temveč se o tem razsoja v pravdnem postopku.
KZ-1 člen 61, 62, 62/1, 62/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1.
pogojna obsodba – posebni pogoj – neizpolnitev naloženih obveznosti – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti – osebni stečaj – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – minimalni dohodek
Objektivna okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja kot oviro za izpolnitev obveznosti, je v obravnavanem primeru nastala že pred izrekom pogojne obsodbe, zato njegovo sklicevanje na osebni stečaj ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi mu bila možno izpolnitev posebnega pogoja odpustiti oz. postopek za preklic pogojne obsodbe ustaviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086123
KZ-1 člen 57, 57/3, 61. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 402, 402/3, 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoji - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic preklic pogojne obsodbe - odprava posebnega pogoja - osebni stečaj - nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev sklepa
S tem, ko sodišče prve stopnje razen okoliščine, da je obsojenec v osebnem stečaju, ni ugotovilo nobenih drugih okoliščin glede morebitne nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja v pogojni obsodbi, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0080063
ZOR člen 103. OZ člen 1060. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 10, 10/2, 21, 21/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zakonita posest – ničnost pogodbe – promet s kmetijskim zemljiščem – omejitve prometa s kmetijskimi zemljišči – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost kupca
Kljub temu, da na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, morajo biti dejstva, ki tvorijo podlago za izrek ničnosti, zatrjevana.
KZ-1 člen 20, 257, 257/3. ZKP člen 402, 402/3. ZDavP-2 člen 97, 97/1.
zloraba uradnega položaja – zavrnitev zahteve za preiskavo – oškodovanec kot tožilec – utemeljen sum – direktni naklep – upravno pravno razmerje – zavrnitev pritožbe – vračilo preveč plačanega davka
Zavrnitev zahtevka oškodovanke kot tožilke za vračilo preveč plačanega davka temelji na določbah ZDavP-2, zato ni podan utemeljen sum, da sta osumljenca storila očitano kaznivo dejanje.
Odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Tega ne ovira niti okoliščina, da v obravnavanem primeru ne gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bi se nahajalo več stanovanj.
Izpodbijani sklep bi moral vsebovati razloge o tem, ali je v okoliščinah konkretnega primera glede nepremičnine s parc. št. 5/3 veljala navedena prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen in če je veljala, kakšen je pomen kršitve te prepovedi v okoliščinah konkretnega primera (vpliv kršitve prepovedi razpolaganja na veljavnost pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenost do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.
IZVRŠILNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069169
ZIZ člen 21. ZKP člen 92, 92/1, 92/2-7, 93, 93/2, 95, 95/1, 97, 97/1. ZOdv člen 9a.
izvršilni naslov – aktivna legitimacija – stroški kazenskega postopka – povrnitev stroškov – nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca kot tožilca – upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku – fiduciarni račun odvetnika – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – načelo formalne legalitete
Oškodovanec kot zasebni tožilec je upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku. Naložitev plačila stroškov na fiduciarni račun odvetnika le podkrepi razlago izvršilnega naslova, da je do povračila stroškov upravičena oškodovanka kot tožilka, torej upnica v tem izvršilnem postopku.
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5. ZKP člen 373, 373/1, 392/1, 392/4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – proizvodnja prepovedane droge – hramba z namenom prodaje – ugoditev pritožbi – razveljavitev sodbe – novo sojenje pred spremenjenim senatom
Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na proizvodnjo prepovedane droge oziroma hrambo droge z namenom nadaljnje prodaje, je dejansko vprašanje.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075861
ZIZ člen 19, 21, 21/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka – zamuda – kdaj pride dolžnik v zamudo – paricijski rok – prostovoljna izpolnitev – izvršljivost terjatve iz naslova stroškov pravdnega postopka – načelno pravno mnenje
Za zapadlost in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da je stranka s to svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje. Slednja namreč pri tem nadomešča opomin, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude. Dolžnikovi presoji je potem prepuščeno, ali bo svojo obveznost prostovoljno izpolnil že ob zapadlosti ali kasneje, z zamudo, vendar do izteka roka za njeno prostovoljno izpolnitev, ko lahko upnik zahteva tudi njeno prisilno izterjavo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje. Pri tem je ustrezno upoštevana tudi funkcija zamudnih obresti kot civilnopravne sankcije za zamudo in položaj nasprotne stranke, ki so ji s strani sodišča prve stopnje prisojeni pravdni stroški, njihova povrnitev pa je odložena do kasnejše dolžnikove (prostovoljne) odločitve oziroma do odločitve sodišča druge stopnje, s katero je odločitev sodišča prve stopnje potrjena (kot je bilo v obravnavanem primeru), in posledičnega nastopa izvršljivosti te odločitve po poteku paricijskega roka.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075328
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 63. SPZ člen 11, 11/1, 118, 118/4, 118/4-4. OZ člen 333, 333/6.
družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o brezplačnem prenosu zazidalnih stavbnih zemljišč - pravica do uporabe - lastninska pravica - domneva lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni deli večstanovanjske stavbe - kotlarna - vzdrževanje kotlarne - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Tožena stranka bi morala dokazati, da so izpolnjeni pogoji za nastanek skupne lastnine - torej, da je bila kotlarna zgrajena z namenom zadovoljevanja potreb etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe in da je bila njena izgradnja financirana iz sredstev teh etažnih lastnikov oziroma njihovih pravnih prednikov (prvi in drugi odstavek 23. člena SZ-1).
Stvarnopravni zakonik v prvem odstavku 11. člena vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tožena stranka v obravnavanem primeru te domneve ni izpodbila. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso (skupni) lastniki kotlarne in posledično niso zavezani za njeno vzdrževanje, se zato izkaže kot pravilna.
V zvezi z odločitvijo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi bi moralo sodišče prve stopnje izvesti še dokaz z zaslišanjem tožene stranke. Brez zaslišanja pravdnih strank sodišče ne more odločiti o tem, ali glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče prve stopnje je zaradi presoje, da je sporno le pravno vprašanje, nepravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje strank, saj je zaradi tega ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odločitve o sodni razvezi tožničine pogodbe o zaposlitvi. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki zaradi neizvedbe dokaza z njenim zaslišanjem ni bila dana možnost izjave v postopku pred sodiščem. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – dokazna ocena – prenehanje služnosti
Kljub ugotovitvi, da se služnostna pot vseskozi uporablja le za dostop do južnega dela gospodujočih zemljišč, je izrek sodbe, da služnostna obstoji v korist teh zemljišč, pravilen in dovolj natančen. Služnostna pot se uporablja za obdelavo zemljišč, ki so v izreku sodbe navedena kot gospodujoča zemljišča.
revizija – predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Stranka ima tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravico do izjavljanja o procesnem gradivu, nima pa pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva. Pogoj obveznega odvetniškega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku ne velja le, če ima stranka opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati že ob vložitvi izrednega pravnega sredstva.
POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079565
OZ člen 677, 688. ZPP člen 226, 226/2.
prevozna pogodba - prejemnik pošiljke - pošiljatelj - zavezanec za plačilo - prevzem pošiljke - listina v tujem jeziku - prevodi listin - pomen posameznih izrazov - stranka pomen izrazov pojasni sama
V primeru, ko je ob izročitvi pošiljke za prevoz izdan tovorni list, je zavezanec za plačilo prejemnik, če ni v tovornem listu izrecno določeno drugače. Čeprav je osnovni namen izdaje tovornega lista zagotoviti dokaz o tem, kaj je bilo prevzeto za prevoz in v kakšnem stanju, tovorni list vsebuje tudi druge podatke - tudi podatke o tem, kdo plača stroške v zvezi s prevozom. Če torej tovorni list ne določa, da je zavezanec za plačilo pošiljatelj (po OZ je to stranka prevozne pogodbe) ali kdo drug, je zavezanec za plačilo prejemnik. Vendar to za nastop obveznosti plačila ni dovolj. Prevzemnik se (šele) s prevzemom pošiljke in morebitnega tovornega lista zaveže, da bo prevozniku plačal prevoz in vsote, ki obremenjujejo pošiljko.
Ni dovolj, da je tožeča stranka sama pojasnila pomen izrazov v rubrikah tovornega lista (za katerega zaradi opustitve predložitve overjenega prevoda niti ni mogoče zanesljivo trditi, da to je) oziroma je sodišču prve stopnje poslala prevode tistih listin, za katere je (sama) štela, da jih je mogoče šteti kot listine v tujem jeziku. Če bi takšno prakso dopustili, bi nedvomno izzvali zlorabe. Stranke bi prevode posameznih izrazov ali listin lahko prilagajale svojim interesom v pravdi. Poleg tega tudi sam ZPP ne določa nobene izjeme, po kateri listini, sestavljeni v tujem jeziku, ne bi bilo treba priložiti tudi overjenega prevoda oziroma stranke te dolžnosti ne odvezuje, če pomen izrazov pojasni sama. Čeprav je na listini samo nekaj izrazov v tujem jeziku, ni mogoče zanesljivo ugotoviti njene vsebine, s tem pa pomena, ki ga ima v pravu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060265
OZ člen 131, 186. ZPP člen 186b, 233, 337, 339, 339/2, 339/2-8. KZ-1 člen 38.
denarna veriga – pomoč – odškodninska odgovornost pomagača – solidarna odškodninska odgovornost – kršitev pravice do izjave – pravočasnost dokaznega predloga – zaslišanje prič – privilegirana priča – dovoljene pritožbene novote
V skladu z drugim odstavkom 186. člena OZ je odgovornost napeljevalcev in pomagačev k nastali škodi solidarna, kar pomeni, da slednji odgovarjajo skupaj z odgovornimi osebami, tožbeni zahtevek pa je mogoče za celotno škodo naperiti tudi zoper njih. Sodišče je sicer odločilo, da sta bila toženca v konkretnem primeru zgolj kontaktni osebi, preko katerih sta tožnika dostopala do A. A. oziroma B. B. in da zato njuno ravnanje ni protipravno. Menilo je, da tožnikoma drugačne vloge tožencev pri poslovanju podjetja ni uspelo dokazati. Takšna odločitev sodišča prve stopnje pa je po oceni sodišča druge stopnje preuranjena, saj sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov.
Tožniki so kredit poplačali in tožbo delno umaknili, ta dejstva pa utemeljujejo nov izračun dolžne sodne takse. V primeru, ko se postopek (delno) konča z umikom pred razpisom naroka za glavno obravnavo, se namreč količnik po tar. št. 1111 zniža na 1,0 (tar. št. 1112 Taksne tarife). Vrednost predmeta postopka je eden od odločilnih elementov pri odločanju o taksni oprostitvi, zato je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPP člen 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 458, 458/9.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Nadaljnje trditve v predlogu za obnovo postopka, ki jih tožena stranka ponavlja v pritožbi, da bi namreč v postopku pred izdajo sodbe zaradi spornega dejanskega stanja morala biti izvedena glavna obravnava, na kateri bi toženec lahko obrazložil svoje stališče glede samih dejstev nastanka škodnega primera (smiselno torej 2. točka 394. člena ZPP, ki zajema tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), prav tako niso utemeljene. Prvi odstavek 395. člena ZPP namreč določa, da se iz tega razloga obnova postopka ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. Torej je predlog za obnovo postopka še toliko bolj neutemeljen, če tega razloga tožena stranka v prejšnjem postopku sploh ni uveljavljala, kot je to razvidno v tej zadevi.