• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    VSL sodba I Cp 1851/2009
    5.8.2009
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057042
    ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 43. ZPP člen 286, 337, 337/1.
    pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - dokazno breme - pritožbene novote
    Dokazno breme glede trditve, da tožnik ni bil v dobri veri o lastništvu zemljišča, zaradi česar priposestvovanje lastninske pravice ne bo mogoče, je glede na domnevo iz 9. čl. SPZ na tožencu. Vendar ko ta zatrjuje okoliščine, ki vzbujajo dvom o dobrovernosti tožnika, je tožnik dolžan pojasniti, na podlagi česa je bil prepričan, da je lastnik zemljišča.
  • 202.
    VSM sodba I Cp 1002/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020847
    ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi voznik – splošni pogoji - AO-plus zavarovanje – dolžnost povrnitve škode - odgovornost zavarovanca za nezgodo – odgovornost druge osebe - dokazno breme – uporaba določb splošnih pogojev AO-plus pri odločanju o stroških postopka
    Smisel in namen zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je, da zavarovanec (oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči), nikoli ne ostane brez povračila škode. Če za škodo ni odgovorna druga (nedvomno plačilno sposobna) oseba, bo škoda krita iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Opisano ima pomembne posledice na področju dokaznega bremena. Tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, nosi namreč glede podlage zahtevka dokazno breme za vsa tista dejstva, ki ta njegov zahtevek utemeljujejo (torej da je bilo tako zavarovanje sklenjeno ter da je utrpel škodo, ki je posledica telesnih poškodb, v prometni nesreči motornega vozila, na katerega je to zavarovanje vezano). Dokazno breme za dejstva, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice), pa nosi zavarovalnica. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba.
  • 203.
    VSL sodba I Cp 906/2009
    5.8.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0057029
    ZM člen 44, 44/6, 78, 78/2.
    menica - izpolnitev in unovčenje menice - soglasje za izpolnitev in unovčenje menice - obvestilo o izpolnitvi in unovčenju menice – zastaranje pravice do izpolnitve bianco menice
    S tem ko je toženec podpisal bianco menico tudi v svojem imenu kot izdajatelj in jo izročil tožeči stranki (ter ob dani menični izjavi – pooblastilu za izpolnitev in unovčenje menice, katero je toženec podpisal tudi v svojem imenu kot porok), je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost.

    Opustitev obvestila o izpolnitvi in vnovčenju menice oziroma o odklonitvi plačila menice ne vpliva na obstoj menične obveznosti.

    Pravica do izpolnitve bianco menice je samostojna in ne zastara (če upnikova terjatev iz temeljnega razmerja ni zastarala, česar toženec v obravnavani zadevi ne trdi).
  • 204.
    VSL sklep I Cp 1914/2009
    5.8.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057037
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 46/1-4.
    izvedenec – nagrada za izvedensko delo – poznavanje podzakonskih predpisov in tehničnih pravil
    Izvedenec mora kot strokovnjak vedeti, kaj mora preučiti, da lahko izdela strokovno mnenje, ni pa moč od njega pričakovati, da bo detajlno poznal prav vse tehnične podlage za izdelavo mnenja. Za podajo strokovnih in ustrezno obrazloženih odgovorov na zastavljena mu vprašanja, je očitno moral preučiti podzakonske predpise in tehnična pravila, ki se nanašajo na ozko specializirano področje v okviru njegove specializacije. Navedeno pa je šteti za dokumentacijo, katero si je moral izvedenec pridobiti sam in jo nato preučiti, zato mu gre ob pravilni uporabi 46. člena Pravilnika nagrada, katere višina je odvisna od števila strani dodatno zbrane dokumentacije.
  • 205.
    VSL sodba III Cp 1166/2009
    5.8.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056361
    ZVZD člen 9. ZOR člen 200.
    odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca – varna sredstva za delo – zagotovitev varnih sredstev za delo - sokrivda - vzročna zveza – odmera nepremoženjske škode
    Tožena stranka odgovarja krivdno, ker ni zagotovila varnih sredstev za delo. Tovor je bil pripet z elastičnim napenjalcem s kovinskih kavljem, ki se je odpel, in tožnika udaril v levo oko, kar je povzročilo njegovo oslepitev.
  • 206.
    VSC sklep Cp 545/2009
    4.8.2009
    SODNE TAKSE
    VSC0002482
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/4, 13.
    oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa
    Pri presoji predloga za taksno oprostitev je potrebno upoštevati, da po ZST-1, ne le sklep o oprostitvi, temveč tudi sklep o obročnem plačilu taks, učinkuje od dne vložitve predloga, ter velja tako za že zapadle, kot tudi za pozneje nastale obveznosti.
  • 207.
    VSL sklep I Cp 1370/2009
    4.8.2009
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057048
    ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 163, 163/3, 155, 155/1, 319, 319/1, 333, 333/1, 333/2.
    potrdilo o pravnomočnosti - klavzula o pravnomočnosti - sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo
    Pravočasna pritožba je ovira, da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Zgolj sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

    Ko gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, odgovor na pritožbo z zakonom ni predviden, zato stroški za odgovor na pritožbo v takem primeru niso potrebni stroški za pravdo v smislu 155. člena ZPP.
  • 208.
    VDSS sodba Psp 35/2008
    1.8.2009
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0006392
    MSVN člen 7, 8. ZPP člen 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
    bivši vojaški zavarovanci – Sporazum o vprašanjih nasledstva
    Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ni pravni temelj, na podlagi katerega bi tožnik kot bivši vojaški zavarovanec, ki je 16. 11. 1997 uveljavil pravico do invalidske pokojnine po vojaških predpisih v Zvezni Republiki Jugoslaviji, lahko pridobil pravico do pokojnine, saj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne ustvarja pravic in obveznosti in njegove določbe niso neposredno uporabljive.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11