Izpodbijano gradbeno dovoljenje temelji na neustavni določbi 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ, v skladu s katero je investitor v obravnavani zadevi izkazoval pravico graditi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem pa ne bo smelo uporabiti neustavne določbe 8. alinee prvega odstavka 59.a člena EZ.
tožba v upravnem sporu - tožba zoper sklep občinskega sveta - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep najprej sprejet na seji občinskega sveta dne 27. 5. 2015, sklep pa je toženka potrdila na svoji naslednji seji dne 9. 11. 2015, od dneva katere teče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Na tej seji je bil, kot izhaja to iz zapisnika, prisoten tudi tožnik. Ta je tožbo v upravnem sporu vložil dne 15. 12. 2015, torej po poteku roka, ki ga ZUS-1 določa za sprožitev upravnega spora.
Prisilna izvršitev davčnih obveznosti se lahko odloži le v dveh primerih: če je bil pred tem odobren odlog plačila davčnih obveznosti ali njihovo obročno plačevanje, in v primeru, če davčni organ spozna, da bi bilo pritožbi zoper sklep o izvršbi mogoče ugoditi in odloži izvršbo iz tega razloga – pa še to lahko stori le uradoma.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - sodna prepoved
Po določbi 13. člena ZUPJS se od lastnega dohodka odštevajo zgolj izplačane preživnine, največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora oziroma periodični dohodki, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov in drugih izjem dohodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka prosilca, ZUPJS ne predvideva. Zato se sodne prepovedi ne morejo upoštevati kot zakonska dovoljena izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Tožena stranka je od tožnika zahtevala, da dostavi dokazila, ki se tičejo njegovega materialnega stanja, ki jih ne more pridobiti sama, kakor tudi dokazila, ki se nanašajo na utemeljenost njegovega zahtevka, glede katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. V pozivu ga je tudi opozorila, da kolikor v roku 8 dni vloge ne bo dopolnil, bo prošnjo zavrgla. Po podatkih spisa tožnik navedenih listin, ki so relevantne za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega in stvarnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, toženi stranki ni dostavil. Zato je bila njegova prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.
ZPIZ-2 člen 159. ZUJF člen 10, 203. ZZVZZ člen 60, 60/1. ZDavP-2 člen 101, 102, 102/4, 103.
davčna izvršba - odlog oziroma obročno plačilo dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje predloga
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) dalje ni več. V obeh odločbah se pravilno ugotavlja tudi, da tožniku ni mogoče odobriti odloga in obročnega plačevanja akontacije dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZDavP-2.
ZJU člen 7, 27, 61, 62, 65, 65/1, 65/1-3, 65/1-4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 22.
Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za izpodbijani sklep je izvršljiva odločba. Obveznost, ki se tožnici nalaga z odločbo, davčni organ s sklepom zgolj izvršuje in o njej ne odloča niti ne preizkuša, če je odločba pravilna. Zato tožnica ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na izdano odločbo oziroma na okoliščine, ki so povezane z njeno izdajo, kot so njeno takratno psihično stanje in odnosi s sorodniki in kar vse naj bi po navedbah v tožbi vplivalo na to, da sta odločba in posledično izpodbijani sklep nezakonita.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije - odhod zaradi zaposlitve
Sodišče se strinja z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da tožničin odhod iz Slovenije zaradi zaposlitve oktobra 1991 (najkasneje do 8. 10. 1991) ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v smislu 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992 in pred 7. 11. 1992, ko je bila z dokončno odločbo Ministrstva za notranje zadeve izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo istega organa, da tožnica tudi ni izkazala nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
V postopku prisilne likvidacije nad tožnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil ustavljen postopek prisilne likvidacije ter začet stečajni postopek iz razloga iz drugega odstavka 423. člena ZFPPIPP, saj je likvidacijski upravitelj zaradi insolventnosti pravne osebe predlagal začetek stečajnega postopka. Tožnik torej ne izkazuje (več) pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne more več izboljšati tudi, če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, bi upravni organ lahko uporabil omenjeno zakonsko določbo, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-14, 2/1-41, 2/1-75, 2/1-76, 2/1-77, 19, 19/1, 97, 118. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3. Odlok o občinskih cestah v Mestni občini Novo mesto člen 53, 53/2, 58, 58/1, 58/1-7.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - objekt za oglaševanje - prepoved oglaševanja v območju, določenem za postavitev prometne signalizacije
Dejstvo, da je lahko del prometne signalizacije postavljen na zelenici, ne pomeni, da je v taki situaciji potreba po varovalnem pasu odpadla. V primeru kot je obravnavan, ko sta ob zelenici še kolesarska steza in pločnik, nedvomno prometna signalizacija, namenjena tem udeležencem v prometu, ni postavljena na zelenici.
Ker je tožnik odgovoren za svoj mobilni objekt, se na tretjo osebo, ki naj bi objekt prestavila, ne more sklicevati kot na razlog, ki bi pomenil, da ni zavezan ravnati po inšpekcijskem ukrepu.
razlastitev - stranka v postopku - stranski udeleženec - zahteva za vstop v postopek - odločitev o zahtevi
Prvostopni organ bi moral še pred izdajo odločbe o glavni stvari odločiti o zahtevi tožnikov za vstop v postopek kot stranskih udeležencev, česar pa ni storil. Vprašanje, ali ima kdo pravico biti stranka v upravnem postopku, je namreč vprašanje, ki ga mora rešiti organ med upravnim postopkom na prvi stopnji še pred izdajo odločbe o glavni stvari. Do rešitve tega vprašanja (torej o vprašanju strank/e oziroma stranskega/ih udeleženca/ev v postopku) organ ne more z odločbo o glavni stvari odločiti o pravici in pravni koristi tretje osebe, če ni jasno, ali je oseba, ki je vstop v postopek zahtevala, stranka določenega postopka ali ne. V primeru zavrnitve zahteve za vstop v postopek ima taka oseba pravico do pravnega sredstva zoper sklep in v primeru uspeha pravico (vsaj) do vročitve odločbe in vložitve pravnih sredstev zoper njo. Ker organ ni postopal tako, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka
ZDIJZ člen 4, 25, 25/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/2. ZGO-1 člen 68.
dostop do informacij javnega značaja - avtorsko delo - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - način seznanitve z informacijo - reproduciranje
Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno s pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tožena stranka od te zakonske določbe odstopa s trditvijo, da s trenutkom, ko postane PGD del gradbenega dovoljenja, izgubi avtor tega dela oziroma tisti, na katerega je bila avtorska pravica prenesena. Tako stališče je v nasprotju s prej opisanim namenom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo pravic posameznikov - zahteva za posredovanje osebnih podatkov pokojnika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem aktu navedla le, da lahko upravljavec osebnih podatkov posreduje podatke o umrlem posamezniku osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda in če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes ter da v tožnikovem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče meni, da tožena stranka s tem ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev podatkov umrlega niti ni pojasnila ali ne izpolnjuje obeh zakonsko določenih pogojev za pridobitev podatkov pokojnega ali pa le enega izmed njih.
ZUP člen 43. ZDen člen 60, 60/1, 60/2. ZDen-B člen 26. SZ-1 člen 173-180.
denacionalizacija - zahteva za sodelovanje v postopku denacionalizacije - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve
Določbe SZ-1 urejajo razmerja med lastnikom stanovanja, ki ga pridobi vrnjenega v postopku denacionalizacije ter najemnikom tega stanovanja, to je prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, torej urejajo razmerja za čas, ko je v denacionalizacijskem postopku odločeno o vrnitvi stanovanja prvotnemu lastniku. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da je pri odločanju o tožnikovi zahtevi za sodelovanje v postopku denacionalizacije treba izhajati iz določb ZDen in ne SZ-1. Prav tako ni mogoče slediti tožnikovi trditvi v tožbi, da je upravičen do sodelovanja v postopku, ker je zaradi nične pogodbe izgubil lastninsko pravico na stanovanju in ker je bil izigran v uveljavljanju pravic bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanja v postopku denacionalizacije, saj so zahtevki, ki izhajajo iz takih zatrjevanj, predmet civilnopravnih postopkov in ne predmet postopka denacionalizacije.
Sodišče pritrjuje argumentom tožene stranke, da je tožnikova zahteva za vstop v postopek denacionalizacije prepozna in da tožnik tudi ni izkazal vlaganj v stanovanje. ZDen-B je kot skrajni rok za priglasitev zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov (s tem pa tudi za zahtevek za vstop prizadetih strank v ta postopek) določil 5. 1. 1999.
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Iz izpiska iz evidence Azilni dokumenti izhaja, da je tožnik dne 26. 4. 2016 in torej istega dne kot je vložil tožbo, Azilni dom samovoljno zapustil ter da se tja do 3. 5. 2016 ni vrnil. Glede na povedano je tožnik s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnost upravnega akta - neizvršljivost odločbe
Izpodbijana odločba ne vsebuje dispozitiva, ki bi nasprotoval pravnemu redu, česar ne zatrjuje niti tožnica, zato se sodišče strinja z drugostopenjskim upravnim organom, da ne gre za pravno nezmožnost izvršitve odločbe. Prav tako pa tožnica tudi ni izkazala dejanske nezmožnosti izvršitve odločbe. To dokazuje že dejstvo, da je Upravna enota Radovljica dne 20. 8. 2014 izdala dovoljenje za poseg v naravo in določila pogoje, ki morajo biti ob izvršitvi inšpekcijske odločbe izpolnjeni, ne glede na to, da se tožnica z njo ne strinja.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture
Izgradnja in delovanje gospodarske javne infrastrukture (tudi vročevoda) načeloma pomeni izključno javni interes. Vendar pa ni mogoče vnaprej odreči pravnega interesa v zvezi s tem osebi, ki ji predpis, ki ga je treba uporabiti pri izdaji izpodbijane odločbe (v tem primeru prostorski akt), zagotavlja možnost priklopa na to infrastrukturo oziroma daje pravice v zvezi s tem. Prav to sicer trdi tožnik, vendar pa svojih trditev o posegu v to pravico ne konkretizira do take mere, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.