inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnost upravnega akta - neizvršljivost odločbe
Izpodbijana odločba ne vsebuje dispozitiva, ki bi nasprotoval pravnemu redu, česar ne zatrjuje niti tožnica, zato se sodišče strinja z drugostopenjskim upravnim organom, da ne gre za pravno nezmožnost izvršitve odločbe. Prav tako pa tožnica tudi ni izkazala dejanske nezmožnosti izvršitve odločbe. To dokazuje že dejstvo, da je Upravna enota Radovljica dne 20. 8. 2014 izdala dovoljenje za poseg v naravo in določila pogoje, ki morajo biti ob izvršitvi inšpekcijske odločbe izpolnjeni, ne glede na to, da se tožnica z njo ne strinja.
ZUS-1 člen 17, 17/3. ZUP člen 142, 142/1. ZVOP-1 člen 34, 50, 51, 51/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - supervizor
Tožnica je pravočasno, v času trajanja postopka, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZUP vložila zahtevo za priznanje lastnosti stranke, zoper izdani zavrnilni sklep pa sprožila upravni spor, za kar ima izrecno podlago v tretjem odstavku 17. člena ZUS-1. Zato okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper soglasje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice do varstva osebnih podatkov. Ker je nosilka te pravice tožnica, se vprašanje zakonitosti obdelave njenih osebnih podatkov neposredno nanaša na njen pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti.
upravni postopek - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Za odločanje po tožbenem predlogu zaradi molka organa ni podana procesna predpostavka in sicer, da je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, tožnica od upravnega organa zahtevala odločitev in nato potek nadaljnjih sedmih dni, pred vložitvijo tožbe. S predlogom, da sodišče skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDen razsodi, da A. d.o.o. niso stranka v postopku denacionalizacije Hidroelektrarne J., saj se vrednost hidroelektrarne po podržavljenju ni bistveno povečala, pa tožnica tudi ni izkazala, da ima tak zahtevek vložen pri upravnem organu.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - sklep o naložitvi denarne kazni
Z izpodbijanim sklepom je upravni organ v postopku izvršbe s posredno prisilitvijo nameraval doseči le realizacijo z izvršilnim naslovom izrečene obveznosti in zato sklep ne predstavlja ponovnega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo, namreč ne predstavlja obveznosti, nalaganja obveznosti in tudi na novo ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Predstavlja le zakonit način, s katerim upravni organ zavezanca prisili k izpolnitvi naložene obveznosti, če zavezanec obveznosti prostovoljno ne izpolni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Tožeči stranki pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti ni mogoče priznati iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz 69. člena ZPIZ-2. Tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne ugovarja, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper navedeno ugotovitev sodišča nerazumna oziroma, da tožeča stranka s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, izpostavlja pa jo tudi tožnik v tožbi, da je bil znesek, ki ga je tožnik dobil na podlagi sodbe, izplačan na račun njegovega pooblaščenca. Če pooblaščenec tožniku ni izplačal celotnega zneska oziroma, če si je zadržal nagrado, ki po mnenju tožnika presega dogovorjeni znesek, je to stvar njunega medsebojnega razmerja, zato mora tožnik spor v zvezi s tem razrešiti s svojim pooblaščencem. Te okoliščine pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 14/2, 15, 16, 25, 25/6(a).
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora - procesna direktiva
Sodišče se s tožnikom strinja, da je organ kršil pravila postopka, ker je o njegovi prošnj odločil v pospešenem postopku. Upravni organ uporabo pospešenega postopka utemeljuje z določbo 54. člena ZMZ, po kateri pristojni organ lahko odloči o prošnji v pospešenem postopku, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alinee 23. člena tega zakona, in okoliščino, da so bili pogoji iz te določbe izpolnjeni, saj je odločal izključno na podlagi prve in sedme alinee navedenega člena. Vendar pa sodišče tožniku pritrjuje, da so navedene zakonske določbe, ob tem ko veljajo tudi za mladoletne prosilce brez spremstva, saj zanje ZMZ posebne ureditve glede dopustnosti pospešenega postopka nima, v nasprotju z določbami Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev). Upravni organ bi o tožnikovi prošnji mogel odločiti le v rednem postopku. Ker tako ni ravnal, je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, saj je lahko vplivala na odločitev v zadevi.
javni natečaj - pogoji za zaposlitev - delovne izkušnje - dokazilo o delovnih izkušnjah - verodostojna listina
Zgolj navedba obdobja, v katerem je tožnica opravljala dela za sindikat, ne izkazuje časa delovnih izkušenj. Delovne izkušnje se po 13. točki 6. člena ZJU ugotavljajo na podlagi delovne dobe na delovnem mestu z isto stopnjo ali za eno stopnjo nižjo izobrazbo, ali pa z opravljanjem del na enaki stopnji zahtevnosti. Pri tem pa se morajo v obeh primerih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov, pri dokazovanju delovnih izkušenj uporabiti enake ali primerljive metode. To pomeni, da bi morala biti v potrdilu navedena dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je tožnica dela, ki izhajajo iz potrdila in ki se opravljajo na sedmi stopnji izobrazbe, opravljala v trajanju, kot se je zahtevalo v natečajnem postopku.
O prošnji tožeče stranke, ki ni bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov o materialnem stanju prosilke.
nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb - stroški postopka - pavšalno nadomestilo stroškov - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi odredbe niso navedeni razlogi zaradi katerih je Agencija tožnici odmerila določeno število točk v zvezi z ugovorom zoper odpravo kršitev. Zato izpodbijane odredbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev bistveno pomanjkljiva.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - pridobitev premoženja po petem odstavku 48. člena ZBPP - pridobitev premoženja
Ne drži razlaga, da tožnik s sklenitvijo poravnave ni pridobil nobenega premoženja, temveč, da se je le vzpostavilo zakonito stanje. S sklenjeno sodno poravnavo je bilo ugotovljeno, da je vknjižba lastninske pravice v korist tožene stranke A.A., do 1/5 nepremičnine parc. št. 971/7, s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 19. 2. 2013 neveljavna in se na podlagi sodne poravnave v predmetni zadevi pri navedeni parceli opravi vknjižba izbrisa lastninske pravice na toženo stranko A.A. do 1/5-ine in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje ter se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na tožnika do 1/5. Tožnik je torej po citirani sodni poravnavi pridobil lastninsko pravico do 1/5 na tam opredeljeni nepremičnini z vknjižbo v zemljiško knjigo, pri čemer pa po presoji sodišča za razlago termina ''pridobitev premoženja'' iz petega odstavka 48. člena ZBPP ni pravno pomembno, da gre (kot tožnik poudarja) za ''le'' vzpostavitev zakonitega stanja in torej po njegovem mnenju ne za pridobitev premoženja, saj v primeru, če tožnik te tožbe ne bi vložil, do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, torej do vzpostavitve lastninske pravice tožnika v določenem deležu ter s tem formalno in dejansko do pridobitve tega premoženja, ne bi prišlo.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved dejanj nelojalne konkurence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja inšpekcijski organ ni odločal o predlogu tožnika za začasno prepoved dejanj, glede katerih je vložena tožba zaradi dejanja nelojalne konkurence. Po ustaljeni in enotni praksi Vrhovnega sodišča RS je materialno pravna podlaga za izdajo začasne prepovedi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba v zvezi z določilom 13. člena ZVK. Besedilo druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da mora organ tržne inšpekcije izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja v povezavi z 13. členom ZVK. To pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoja zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je bila tožba vložena zaradi dejanja, ki ga predlaga tožnik za začasno prepoved, torej da je tožba vložena zaradi nelojalne konkurence ali ovadba.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 8. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Postavlja se vprašanje, zakaj je v dopisih navedeno, da je bil tožnik izbrisan dne 30. 7. 1992, iz potrdil pa izhaja, da je imel stalno prebivališče v Sloveniji do 13. 4. 1992. Pri takih podatkih ni mogoče trditi, da se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi uradnih podatkov oziroma na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, zaradi česar ni bilo pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Gre za pravovarstveni interes, ki mora obstajati v času vložitve tožbe in ves čas postopka.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265. ZŽNPO člen 32.
žičniške naprave - obnova postopka - rok za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme
Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče organu pri njegovem stališču, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zmožnost vrnitve sredstev - uspeh v postopku
Dolžnost vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči je vezana na prejeto premoženje, ne pa na zmožnost vrnitve sredstev. Sama dolžnost vrnitve sredstev ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
Ukrep namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom je bil tožniku izrečen po ugotovitvi, da obstojijo pogoji za izrek takega ukrepa iz prvega odstavka 98.a člena ZIKS-1. Enako velja za odločitev o podaljšanju takega ukrepa.
ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-9. ZDavP-2 člen 285, 328. ZDoh-2 člen 81, 83, 132, 137, 141. Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti člen 6. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 10, 11, 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38.
dohodnina - dohodnina od obresti - finančna pogodba na razlike - davčna osnova - v tujini plačan davek - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Finančne pogodbe na razlike (CFD) so skladno z 9. točko drugega odstavka 7. člena ZTFI finančni instrument. Gre za pogodbeno razmerje med izdajateljem pogodbe na razliko v ceni in vlagateljem, ki slednjemu omogoča udeležbo v gibanju cen osnovnega instrumenta, na katerega se pogodba nanaša (v konkretnem primeru osnovnih delnic), ne da bi bil pri tem njegov polnopravni lastnik. Vlagatelj torej ni delničar družbe, katere delnice so osnovni instrument CFD-ja, in tako tudi nima pravic, ki jih imajo imetniki delnic (do udeležbe pri upravljanju, do dela dobička družbe, do ustreznega dela premoženja družbe po njeni likvidaciji ali stečaju), a je kljub temu v primeru, da na presečni dan za upravičenost do dividend drži dolgo pozicijo s CFD-jem, vezanim na delnico, pri kateri se izplačuje dividenda, deležen denarne prilagoditve iz tega naslova. Predmet obdavčitve v konkretni zadevi je ravno tovrstni dohodek.
Odgovor na tožbo v upravnem sporu ni zakonsko urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren. Obligatorna je predložitev spisov. Opustitev, nepravočasnost ali neobrazloženost odgovora na tožbo zato nima enakih posledic, kot jih ima v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela kot v pravdi za priznana.