Ukrep namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom je bil tožniku izrečen po ugotovitvi, da obstojijo pogoji za izrek takega ukrepa iz prvega odstavka 98.a člena ZIKS-1. Enako velja za odločitev o podaljšanju takega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Tožeči stranki pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti ni mogoče priznati iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz 69. člena ZPIZ-2. Tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne ugovarja, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper navedeno ugotovitev sodišča nerazumna oziroma, da tožeča stranka s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, izpostavlja pa jo tudi tožnik v tožbi, da je bil znesek, ki ga je tožnik dobil na podlagi sodbe, izplačan na račun njegovega pooblaščenca. Če pooblaščenec tožniku ni izplačal celotnega zneska oziroma, če si je zadržal nagrado, ki po mnenju tožnika presega dogovorjeni znesek, je to stvar njunega medsebojnega razmerja, zato mora tožnik spor v zvezi s tem razrešiti s svojim pooblaščencem. Te okoliščine pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 8. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Postavlja se vprašanje, zakaj je v dopisih navedeno, da je bil tožnik izbrisan dne 30. 7. 1992, iz potrdil pa izhaja, da je imel stalno prebivališče v Sloveniji do 13. 4. 1992. Pri takih podatkih ni mogoče trditi, da se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi uradnih podatkov oziroma na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, zaradi česar ni bilo pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zmožnost vrnitve sredstev - uspeh v postopku
Dolžnost vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči je vezana na prejeto premoženje, ne pa na zmožnost vrnitve sredstev. Sama dolžnost vrnitve sredstev ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
javni natečaj - pogoji za zaposlitev - delovne izkušnje - dokazilo o delovnih izkušnjah - verodostojna listina
Zgolj navedba obdobja, v katerem je tožnica opravljala dela za sindikat, ne izkazuje časa delovnih izkušenj. Delovne izkušnje se po 13. točki 6. člena ZJU ugotavljajo na podlagi delovne dobe na delovnem mestu z isto stopnjo ali za eno stopnjo nižjo izobrazbo, ali pa z opravljanjem del na enaki stopnji zahtevnosti. Pri tem pa se morajo v obeh primerih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov, pri dokazovanju delovnih izkušenj uporabiti enake ali primerljive metode. To pomeni, da bi morala biti v potrdilu navedena dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je tožnica dela, ki izhajajo iz potrdila in ki se opravljajo na sedmi stopnji izobrazbe, opravljala v trajanju, kot se je zahtevalo v natečajnem postopku.
dohodnina - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - bančni podatki osebni podatki
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. To pa je bilo v tem primeru podano.
ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU)Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva št. 604/2013 člen 10, 28, 28/2. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-4, 55/1-15. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - begosumnost - omejitev gibanja prosilcu - poseg v osebno svobodo - pridržanje - začasna odredba
Namestitev v Azilni dom ni mogoča. Pri tem ni mogoče mimo razloga za pridržanje – to je tožnikove begosumnosti. Izvedbo postopka za predajo v takšnem primeru omogoča zgolj pridržanje, ki je učinkovito in ki preprečuje, da bi prišlo do pobega. Kot možna in s tem relevantna ostane zato le izpodbijana nastanitev tožnika v Centru za tujce. Pri tem gre sicer za strožji ukrep, ki pa ne presega kriterijev iz Direktive 2013/33/EU, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu. To pa pomeni, da dolžnost zagotavljanja posebnih ustanov oziroma prostorov za pridržanje po Direktivi ni absolutna.
Izpodbijani sklep posega v tožnikovo pravico do svobode gibanja oziroma v njegovo osebno svobodo in da gre za poseg, ki že po svoji naravi povzroči za prizadeto osebo težko popravljive posledice. Vendar pa o zakonitosti takšnega ukrepa odloča sodišče že na podlagi vložene tožbe in je zato od te odločitve odvisno, ali se bo ukrep prenehal izvajati in ne šele v primeru, če bo izdana začasna odredba. Zato je v zadevi, kakršna je obravnavana, mogoče doseči zadržanje izvrševanja izpodbijanega sklepa le v primeru posebnih okoliščin in s tem težko popravljivih posledic, ki presegajo tiste, ki izhajajo iz same narave izrečenega ukrepa in ki bi morale biti navedene ter posebej in nedvoumno izkazane že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov.
Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
Stranka v postopku odmere komunalnega prispevka ne more izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
Za odmero komunalnega prispevka zazidanega stavbnega zemljišča je ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc relevantna tudi ugotovljena neto tlorisna površina objekta.