izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Izredna odpoved je nezakonita, ker ni utemeljen očitek, da je tožnica s prepirom, ki ga je imela dne 12. 10. 2023 in dne 16. 10. 2023, izvajala trpinčenje. Gre za dva dogodka, ki že po naravi stvari glede na četrti odstavek 7. člena ZDR-1 ne morata predstavljati trajajočega, sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja, prav tako ni šlo za hujše kršitve delovnih obveznosti po drugi alineji 110. člena ZDR-1.
Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 56, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 3, 3/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Zatrjevani razlog začasno povečanega obsega dela na področju avtoparka zaradi pričakovanega povečanega obsega investicij v distribucijski sistem električne energije (kar je toženka navajala kot glavni razlog pričakovanega začasno povečanega obsega dela) ob sklenitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni bil podan, saj je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena šele po tem, ko je toženka že vedela, da se bodo investicije znižale z 21 na 12 milijonov EUR.
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - neopravičen izostanek z dela - dolžnost obveščanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - izguba zaupanja
Ni naloga delodajalca, da pri odsotnem delavcu poizveduje o razlogih za odsotnost, sploh ne takrat, ko od delavčeve osebne zdravnice že pridobi podatek, da delavcu ni odobren bolniški stalež.
Tožnici kot vodilni delavki pravica do dodatka za stalnost ni bila nezakonito odvzeta, temveč je bila le realizirana na tak dopusten način, da je bil dodatek vključen v fiksno dogovorjeni mesečni bruto znesek plače.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 103,. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog - opis del in nalog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec
ZDR-1 člen 33, 34, 84, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 22. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - delovni čas - izguba zaupanja - lažni podatki - informacijski sistem
V delo tožnice, ki je v informacijski sistem vnašala lažne podatke, je toženka izgubila zaupanje do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja z njo ni bilo več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085303
URS člen 8, 15. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZJU člen 140, 140/2. ZDR-1 člen 6, 159, 159/2, 162, 162/4. OZ člen 245, 299, 299/2.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - obveznost delodajalca - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - tek zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča
Obveznost delodajalca je, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost.
Tožnik je že 5. 4. 2020 od toženke zahteval plačilo zneska zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2016. Drugi odstavek 299. člena OZ veže nastop zamude in tek zamudnih obresti na datum vložitve pisne zahteve za izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče priznalo tožniku zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2020 dalje.
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 51, 51/3. ZDR-1 člen 130, 130/1, 134.
javni prevoz - kilometrina - potni stroški
Potem, ko se za zaposlenega izključi možnost javnega prevoza, se priznava le kilometrina.
V skladu z določbo panožne kolektivne pogodbe delavcu, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi. Najkrajša cestna povezava je po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašala 66,4 km v eno smer, kar pomeni, da bi bil tožnik upravičen zgolj do kilometrine za polnih 66 km v eno smer oziroma skupno 132 km.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 19. ZPP člen 22, 22/1, 22/2.
izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
Med strankama je veljala pisna pogodba o zaposlitvi. Ker toženka ni izplačala tožniku celotne stimulacije skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje za posamezne mesece v obdobju od avgusta 2017 do januarja 2021 utemeljeno prisodilo plačilo razlik v stimulaciji.
Terjatvi iz naslova izplačanih kilometrin in stimulacije nista pobotljivi, ker nista istovrstni (od stimulacije je treba plačati javnopravne dajatve, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati).
posebna znanja - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve
Znanja in izkušnje, ki jih je toženec pridobil s tem, ko je pri tožnici sodeloval pri razvoju tehničnih rešitev, mehanskih nadgradnjah in dopolnitvah naprave za stranke, lahko uporablja tudi pri novem delodajalcu, ko ta za svoje stranke razvija rešitve in prilagoditve.
ZDR-1 člen 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila delodajalca - skrbnost delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici ni mogoče očitati, da je s tem, ko organov delodajalca ni seznanila z načinom poslovanja glede komitenta A. A. oziroma s tovrstnim navodilom vodje poslovalnice, ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki bi se pričakovala od povprečnega delavca v dani situaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik svoje delovne naloge pri toženki opravljal, kot je bila dolgoletna praksa pri toženki in skladno s Pogodbo o izvedbi strojno-inštalacijskih del v A. Slednja ni določala, da bi bilo potrebno v zvezi z izvedenimi deli, ki so predmet izredne odpovedi, voditi gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer ter zapisnike o demontirani opremi, prav tako to ni bila praksa pri toženki. In to niti po tem, ko je dela in naloge od tožnika prevzel E. E. Kot jasno izhaja iz njegove izpovedi, za tovrstna dela tudi noben predpis ne določa vodenja gradbenega dnevnika ali knjige obračunskih izmer. Tudi sicer je vodenje teh dokumentov (v kolikor so potrebni), kot to toženka sama priznava v pritožbi in kot to tudi sicer izhaja iz 10. odstavka 15. člena Pravilnika o gradbiščih, dolžnost izvajalca (in ne tožnika kot skrbnika pogodbe) in je torej kvečjemu izvajalec tisti, ki bi bil dolžan toženki te dokumente predložiti. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zaključilo, da je toženka tožniku, kot skrbniku pogodbe, povsem neutemeljeno očitala, da ni predložil dokumentov oziroma, da je podpisoval primopredajne zapisnike kljub pomanjkanju dokumentacije, ki jo izvajalec sploh ni bil dolžan voditi. Če izvajalec del ne vodi dokumentacije, ker je ni dolžan voditi, je povsem jasno, da dokumentacije, ki je ni, tožnik kot skrbnik pogodbe ne more predložiti.
Denarno povračilo v višini sedmih mesečnih bruto plač tožnika glede na pravilno uporabljene kriterije, ni pretirano, niti ne odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah (VIII Ips 119/2014, VIII Ips 178/2018, VIII Ips 204/2018). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu kriterije za odmero, kot so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo in sicer predvsem dejstvo, da je bil tožnik pri toženki zaposlen 10 let, da je dopolnil 40 let, da je univerzitetni inženir strojništva, ter da se je takoj naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlil v svojem podjetju. Pravilno pa je upoštevalo tudi, da tožniku glede na dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem, ko je tožnik začel opravljati svojo dejavnost kot samostojni podjetnik, ni priznalo reparacije, ter da tožnik ni uveljavil nobenih pravic, vezanih na prenehanje delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog - utemeljen odpovedni razlog
Toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar zadošča za zakonitost in utemeljenost odpovedi iz poslovnega razloga.