redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - poslovna sposobnost - zmožnost razsojanja
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pisno mnenje sodnega izvedenca za psihiatrijo in tudi izpoved izvedenca na obravnavi, ki je jasno zapisal in izpovedal, da tožnik nima znakov demence, psihotičnih bolezni, hude depresivne motnje ali motnje, ki bi ga onemogočala v razumevanju vsakdanjih opravil. Pri tožniku ugotovljena psihomotorična, oziroma psihoorganska upočasnitev ni tako huda, da ne bi razumel, kaj počne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnikova zmožnost razsojanja, pravilnega zaznavanja sveta okoli sebe in obvladovanja svojega obnašanja ni bila tako prizadeta, da za kršitev ne bi bil odgovoren.
prestajanje zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - priznanje krivde
Glede na pritožbene trditve, da so podani pogoji za alternativno prestajanje kazni, saj mu je le to bilo ponujano tudi s strani tožilstva v primeru priznanja krivde, pa pritožbeno sodišče dodaja še, da je bila ta ponudba dana le v primeru priznanja krivde. Obsojencu je torej bila ponujena možnost, ki pa je tedaj ni izkoristil, tako da je prišlo do sojenja. In več let po tem, ko mu je bila podana že navedena ponudba, se obsojenec na to ponudbo pač ne more več sklicevati. Rok za sprejem te ponudbe je namreč zamudil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00007996
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b. ZPP člen 155, 155/2. ZOdv člen 20, 20/1.
znamka - predmet varstva - pravice iz znamke - razlikovalni učinek znamke - stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
"Prepoznavnosti" ni mogoče utemeljiti s posplošenim sklepanjem o časovnem zaporedju registracije znamke in časom, ko so se odvili dogodki, to je v smislu, da če je bila znamka registrirana pred številnimi dogodki, ki so se odvili kasneje, je bilo to prav zaradi prepoznavnosti znamke tožeče stranke.
Sodišča so vezana na ustavo in zakon (prvi odstavek 125. člena Ustave RS in prvi odstavek 3. člena ZS). V zakonu je predpisana uporaba odvetniške tarife, in sicer v prvem odstavku 20. člena ZOdv, ki določa, da sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Podobno določilo vsebuje drugi odstavek 155. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je z uporabo OT zakonske določbe upoštevalo. Ni pa bilo dolžno upoštevati obvezne razlage UO OZS, saj to ni z zakonom ali z ustavo določeno.
Stranka ni upravičena do ločene nagrade za poravnalni narok, če je temu sledil narok za glavno obravnavo.
ZSDP-1 člen 25, 25/1,29, 29/2, 35, 114, 115, 115/4.. ZSDP člen 23.
očetovski dopust - večplodna nosečnost
Že po jezikovni razlagi 1. odstavka 25. člena ZSDP-1, po kateri ima oče ob rojstvu otroka oziroma otrok pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, očetu dvojčkov ni mogoče priznati 60 dni očetovskega dopusta, torej 30 dni za vsakega otroka.
Trajanje očetovskega dopusta se torej v primeru rojstva dvojčkov ne more podaljšati. Podaljša pa se starševski dopust. Na podlagi 2. odstavka 29. člena ZSDP-1 se starševski dopust v primeru hkrati več živorojenih otrok podaljša za 90 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, ki ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok lahko starši starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela izrabljajo istočasno, kar je dopustno samo v izjemnih primerih (35. člen ZSDP-1).
odločanje v sporu o pristojnosti - spor o stvarni pristojnosti - društvo - okrožno sodišče - okrajno sodišče - športno društvo
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožena stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki društva oziroma zveze društev in klubov, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Tožnik s predlagano začasno odredbo zahteva izplačilo nadomestila plače z vsemi dodatki in pravicami, kot je bilo pred izdajo dokončne odločbe ZPIZ. V predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, pri tem pa niti ne navede, kdaj in iz katerega razloga, niti tožnik ne predloži ustreznega dokazila o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnik tako dosedaj ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve.
ZZVZZ-UPB2 člen 44c.. ZUP-UPB1 člen 66, 66/3, 67, 67/1, 139.
načrtovano zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - predsodni postopek - zavrženje vloge - nepopolna vloga
Predmet sodne presoje je odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za povračilo stroškov MR preiskave in medicinskega pripomočka. Vloga je nepopolna takrat, ko ne vsebuje vseh podatkov, ki so v 66. členu ZUP določeni kot obvezni, torej mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, če se poda na obrazcu, tudi navedbo uradno dodeljene identifikacijske številke, če je ta potrebna zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Vloga je nerazumljiva, če se iz nje ne da razbrati, kaj stranka zahteva oziroma predlaga. Pritožbena sodišče ugotavlja, da vloga tožeče stranke ni bila ne nepopolna, ne nerazumljiva. Podana pa je bila tudi na obrazcu tožene stranke. Zato ni bilo moč uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, prav tako pa je vložnik na zahtevo po dopolnitvi vloge odgovoril in toženi stranki posredoval celotno dokumentacijo, ki jo je posedoval skupaj z obširnim opisom zadeve. Tožena stranka je pred izdajo svoje odločitve pridobivala po uradni dolžnosti tudi podatke, kar je v skladu s 3. točko 66. člena ZUP. Upoštevajoč tako ugotovljeno dejansko stanje, bi morala tožena stranka o zadevi odločiti meritorno, ne pa postopkovno vlogo zavreči.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 133, 133/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1, 15, 16.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - sporazum z bosno in hercegovino - začasno bivanje v tuji državi
Zaradi postopanja v nasprotju s Sporazumom o socialnem zavarovanju v tožnikovem primeru, ko je šlo pri njem za nujno zdravljenje in si sam ni izbiral, niti ni mogel izbirati kje se bo zdravil in tožniku tudi ni mogoče očitati, da je uveljavljal zdravstvene storitve mimo postopka, poleg tega pa iz nobenega dokaza ni razvidno, da bi bil tožnik obravnavan tako kot zavarovanec druge pogodbenice, je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožnik za nujne zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v BiH upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je za te storitve plačal in ne zgolj do zneska, ki mu ga je z izpodbijanima odločbama priznal toženec.
plača - pobotni ugovor - posojilo - preplačilo plače
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev vračila posojila v višini 1.000,00 EUR ni terjatev tožene stranke, ter da iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi bila terjatev za vračilo posojila zapadla (v tem delu pobotni ugovor tožene stranke ni sklepčen). Ker nista izpolnjena že dva zahtevana pogoja za pobot terjatve za vračilo posojila v višini 1.000,00 EUR, pobotni ugovor tožene stranke v tem delu ni utemeljen.
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na terjatev vračila preplačila plač. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je navedena terjatev tožene stranke neiztožljiva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo 116. člena ZPP. Pravilno je ugotovilo, da je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda roka oziroma naroka, ki se je pripetila stranki, zato ni mogoče zatrjevanih napak v zvezi z vročanjem vabila na narok uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
Kakšno konkretno kršitev ZKP bi naj zagrešilo prvostopno sodišče s tem, ko je na izrecno željo in vztrajanje obrambe na glavni obravnavi dne 28. 8. 2017 zaslišalo obdolženčevo ženo D.H., ki je očitno na obravnavo pristopila (ne da bi jo sodišče vabilo) po navodilih obrambe, pritožnik ni pojasnil. Da bi zaradi zaslišanja navedene priče prišlo do kakršnihkoli kršitev ZKP v škodo obdolženca, pa pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
starostna pokojnina - ponovna odmera - delnice podjetja
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5, 354.. ZPP člen 163, 163/3.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Za terjatve iz naslova stroškov postopka, ki niso nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak sodišče o njih odloči v pravdah, ki se končajo med tekom stečajnega postopka, ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.. ZPP člen 318.
zamudna sodba - vročitev sodnih pisanj v tujino - zavrnitev sprejema pisanja - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - pisanje v tujem jeziku - jezik pisanj
Samo v primeru, če bi pritožnik izkazal, da so mu bila sodna pisanja vročena v jeziku, zaradi katerega bi lahko vročitev zavrnil, bi se lahko tudi skliceval na to, da o možnosti zavrnitve ni bil pravilno obveščen.
ZSDP-UPB2 člen 23, 25, 40, 40/2.. ZSDP-1 člen 25, 27, 27/1, 27/2, 42, 42/2, 114, 115, 115/3, 122.
očetovski dopust - sprememba zakona
Oče je imel po ZSDP pravico do t. i. plačanega očetovskega dopusta v trajanju 15 koledarskih dni, ki jo je moral izrabiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, in pravico do t. i. neplačanega očetovskega dopusta v trajanju 75 koledarskih dni, ki jo je moral izrabiti do tretjega leta otrokove starosti.
Po ZSDP-1 ni več neplačanega očetovskega dopusta, je pa daljši plačani dopust, ki se lahko izkoristi vse do končanega prvega razreda osnove šole otroka.
V 114. členu ZSDP-1 je določeno, da oseba, ki je uveljavila pravico po prej veljavnem ZSDP, zadrži pravico v obsegu in trajanju, kot je bila priznana z odločbo centra. V primeru, da sta obseg in trajanje te pravice po ZSDP-1 ugodnejša, center na njeno zahtevo uskladi obseg in trajanje te pravice.
Pogoj za uskladitev obsega in trajanja očetovskega dopusta je torej pravica do neplačanega očetovskega dopusta po ZSDP, ki je bila priznana z odločbo ali pa so še vedno izpolnjeni zakonski pogoji za njeno priznanje. Oče je imel po ZSDP to pravico najdalj do tretjega leta otrokove starosti, po tej starosti pa je ni mogel več uveljaviti. Pomeni, da je tudi uskladitev pravice vezana na to starost otroka in je po dopolnitvi otrokove starosti tri leta ni več mogoče uskladiti. Pravica do neplačanega očetovskega dopusta po ZSDP je s starostjo otroka treh let ugasnila.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - oddaja pošiljke na bencinskem servisu
Tožnica je pritožbo oddala priporočeno in sicer na pooblaščenem bencinskem servisu na ustrezni pisemski ovojnici. Pošiljka je bila priporočeno oddana 18. 12. 2017. Omenjeno izhaja tudi iz potrdila o oddaji pošiljke. Iz potrdila Pošte Slovenije izhaja, da je šlo za priporočeno pismo in da ga je pošta prevzela 18. 12. 2017. Iz splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih (ki so začeli veljati 15. 10. 2008) izhaja, da lahko pošiljatelj na A. odda priporočeno pismo v predpisani, predtiskani ovojnici, kateri doda potrdilo o oddaji pošiljke. Omenjeno je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno. V tem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila poštna pošiljka (pritožba) oddana priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu in sicer 18. 12. 2017, torej še v okviru pritožbenega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - ustrezno delovno mesto - denarno povračilo
ZZRZI v 40. členu določa, da delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas in delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti za delo in delovni zmožnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi delo na ustreznem delovnem mestu, pri čemer je ustrezno delovno mesto tisto, ki ustreza invalidovi dejanski izobrazbi. Tako je delovno mesto varnostnika neustrezno, glede na to, da je tožnik po izobrazbi strojni inženir.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno, je bila sprejeta ob predpostavki, da slednji ni poravnal sodne takse za pritožbo. Toženec s priloženim gradivom prepričljivo izkazuje nasprotno. Sodno takso je namreč poravnal, vendar ne v enkratnem znesku 5.535,00 EUR, temveč s šestimi zaporednimi plačili po 930,00 EUR. Vsa plačila so bila opravljena v imenu toženca in s pravilno referenco ter pravočasno.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova invalidnost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da pri tožniku do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in nastanka nove invalidnosti, po že ugotovljeni invalidnosti od 11. 4. 2013, pri tožniku ni prišlo in je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je potrebno tožbeni zahtevek tožnika zavrniti.