ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.. ZPP člen 319.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalni pravni naslednik
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, zato jo pravnomočna sodba veže.
ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2.. ZN člen 64.
prehod terjatve na novega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - vstop novega upnika v izvršilni postopek - pogodba o prenosu terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - overjen podpis
Za dokaz o prenosu terjatve po 24. členu ZIZ je bistveno, da je overjen podpis zavezanca - odstopnika, na kar nakazuje tudi primerjava z določbo 431. člena ZPP, ki med drugim kot verodostojno listino označuje tudi tiste zasebne listine, na katerih je overjen podpis zavezanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00008742
SZ člen 30, 31, 31/1. OZ člen 355. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - večinsko soglasje etažnih lastnikov - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - zastaranje terjatve upravnika - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokaza - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke pravilno zavrnilo, ker je pravilno ugotovilo, da gre pri spornem vprašanju števila posameznih enot v stavbi za pravno vprašanje.
sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve (in jih tudi izkazati), iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za takojšnjo plačilo celotne sodne takse, in to navkljub temu, da podatki iz njenih računovodskih listin izkazujejo drugače. Pojasniti bi torej morala, svoje računovodske podatke, česar sodišče samo ni dolžno, pa tudi ne more storiti, saj pogojev, v katerih taksni zavezanec posluje in njenega premoženjskega ter finančnega stanja tudi ne more poznati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/2.
odmera nagrade za izvedensko delo - pisno mnenje - ustno podajanje izvedenskega mnenja - predlog za odmero nagrade
Prvo sodišče je odmerilo zgolj nagrado za ustno podajanje mnenja, ne pa tudi nagrade za priprave na ustno podajanje mnenja, čeprav je izvedenec s tem, ko je uveljavljal nagrado po 52. členu Pravilnika, smiselno zahteval tudi odmero nagrade na podlagi prvega odstavka 52. člena Pravilnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 457, 457/3, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Kršitev prekluzijskih pravil predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT člen 32, 32/1, 36. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21/1, 21/2.
odmera stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - odmera pritožbenih stroškov - redna brezplačna pravna pomoč - napačna odmera - izplačilo nagrade iz državnega proračuna - veljavna odvetniška tarifa - začetek postopka
Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri stroškov postopka upoštevalo dve različni tarifi, in sicer je stroške prvega toženca iz prvega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT, stroške drugega pritožbenega postopka pa na podlagi odvetniške tarife (OT), ki velja od 10. 1. 2015. Nasprotno je tožnikove stroške drugega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT. Sodišče prve stopnje je neupravičeno razlikovalo med pravdnima strankama in jima je odmerilo stroške na različnih pravnih podlagah.
Sodišče prve stopnje mora pri odmeri stroškov pritožbenega postopka upoštevati, da je bil prvi toženec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe, upoštevaje 36. člen ZOdvT.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - očitna pomota - nesporna dejstva - identiteta pravdne stranke
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da identiteta tožeče stranke ni sporna in gre za očitno pomoto v imenu (firmi) tožeče stranke, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. Tako očitno pomoto pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom.
Res je sicer, na kar opozarja pritožnica, da obtoženec doslej še ni bil predkaznovan, kar pa še ne pomeni, da neogibnost pripora ne more biti podana. To okoliščino je namreč potrebno presojati ne samo upoštevaje subjektivne okoliščine na strani obtoženca, temveč tudi objektivne, ugotovljene v dosedanjih fazah postopka. Upoštevaje količino 1144 sadik, ki naj bi jih obtoženec vzgajal in dejstvo, da je bilo 4068 g konoplje že pripravljeno za uporabo, je jasno, da se je obdolženec nameraval s tem ukvarjati v daljšem časovnem obdobju.
pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev takse - časovna veljavnost procesnega zakona - vrnitev takse - sprememba zakonodaje
ZST-1 glede organa, ki je pristojen odločati o vrnitvi že plačane sodne takse, v prehodnih določbah nič ne določa. V takšnem primeru, in ker gre za vprašanje procesne narave, velja, da sodišče uporabi procesne določbe tistega zakona, ki je veljaven v času izdaje odločbe sodišča, v konkretni zadevi je to ZST-1. Iz njega pa izhaja, da o vrnitvi takse odloča sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji (prim. prvi odstavek 37. člena ZST-1). To je tudi najbolj logično, saj so potrebni podatki za odločanje znani sodišču.
odklonitveni razlog - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali dokazi - delovna diagnoza - napačna diagnoza - izvedensko mnenje
Odklonitveni razlogi iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP kot del uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/5, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je ostal nepopoln, ker ni vseboval podpisa oziroma soglasja polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njihovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Posledično sodišče ni moglo celostno ugotoviti premoženjskega stanja tožeče stranke in njenih družinskih članov, saj je lahko pridobilo podatke le za tožnika, ne pa tudi za ostale družinske člane. Odločitev sodišča, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže, je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009076
OZ člen 15, 16, 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
podjemna pogodba - ustna pogodba - soglasje volj - nebistvena sestavina pogodbe - cena - spor majhne vrednosti - nesporazum - kdaj je pogodba sklenjena - protispisnost - določitev plačila in izplačilo
Za veljavno sklenitev pogodbe ne zadošča le soglasje o bistvenih sestavinah, temveč mora biti doseženo soglasje o vseh sestavinah ponudbe, torej tudi tistih nebistvenih sestavinah, ki so v ponudbi izražene.
ugovor zoper plačilni nalog - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
S pavšalnimi trditvami o možnem poslabšanju finančne kondicije dolžnika po pogojnem odpustu, stroški prehrane, oblačil, čistil, zdravila beli recept, pritožba ne more uspešno izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 14. 6. 2017 ni zatrjeval bistveno spremenjenih razmer kot v predlogu, o katerem je bilo odločeno s sklepom z dne 19. 1. 2017, ki je postal pravnomočen dne 24. 5. 2017, saj pritožba ne konkretizira, kaj od tega naj bi bile spremenjene razmere, niti ne zatrjuje, da bi bile te okoliščine v predlogu z dne 14. 6. 2017 zatrjevane.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00009023
ZCes-1 člen 30, 30/8, 31, 31/2. ZPrCP člen 74, 74/9. ZP-1 člen 68, 68/1.
načelo materialne resnice - dokazna ocena vseh dokazov - osna obremenitev vozil na javnih cestah - največja dovoljena masa vozila
V primeru namreč, ko sodišče v hitrem postopku o prekršku dopolnjuje dokazni postopek po pravilih rednega postopka, je zavezano (prvi odstavek člena 68 ZP-1) enako skrbno raziskati tako dejstva in okoliščine, ki storilca obremenjujejo, kot tudi tista, ki so mu v korist. To pomeni, da mora ravnati v skladu z načelom materialne resnice. Dokazna ocena slehernega dokaza, ki se izvaja v postopku o prekršku, mora biti namreč napolnjena z vsebino, torej s pogledom in ovrednotenjem konkretnega dokaza s strani sodišča, torej z obrazložitvijo, zakaj je izpoved določene priče (ne)verodostojna, ne zadostuje pa le zapis, da sodišče v izpoved določene priče ne dvomi, kot to izhaja iz dokazne ocene prvega sodišča.
nedopustnost izvršbe - preživnina za polnoletnega otroka - center za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Prenehanje izvršilnega naslova po polnoletnosti otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ob doseženi polnoletnosti ni avtomatična. Če so sporna dejstva glede preživninske obveznosti starša do otroka, gre za opozicijski ugovorni razlog, v katerem je tožba za nedopustnost izvršbe dopustna.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
OZ člen 347, 347/1, 360.. ZZVZZ člen 28, 29, 78a, 84.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače - samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost - zastaranje
Sodna praksa se je v podobnih primerih, ko gre za nadomestila plač, že izrekla, da te terjatve zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
Tožniku ni bila priznana pravica do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela. Iz izreka sporne odločbe namreč izrecno izhaja, da se ta pravica zadrži. Te pravice tožnik glede na 78.a člen ZZVZZ, preden je poravnal prispevke, niti ni mogel uveljavljati. Iz te določbe namreč izrecno izhaja, da dokler ne poravna obveznosti glede plačevanja prispevkov, lahko uveljavlja na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. Ker torej tožnik vse do plačila prispevkov glede na navedeno določbo ni mogel uveljavljati pravice do nadomestila, niti mu ta z že omenjeno odločbo ni bila priznana, je zastaranje začelo teči šele tedaj, ko je tožnik izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje, da je lahko uspešno pri tožencu uveljavljal pravico do plačila nadomestila. Ker so bili prispevki plačani 28. 6. 2016, je torej zastaranje začelo teči šele z omenjenim dnem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008707
KZ-1 člen 224.. ZKP člen 352, 352/1, 393.
zasebna tožba - zahteva upravičenega tožilca - svaštvo - zavrženje obtožnega akta
Svaštvo je podano v času trajanja zakonske zveze oziroma smiselno enako tudi v času trajanja drugih z zakonsko zvezo izenačenih skupnosti (zunajzakonska skupnost, partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza). Stopnje (kolena) svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu. Očim in pastorek sta torej v razmerju svaštva v prvem kolenu. Ugotovljeno bližnje razmerje med obdolžencem in oškodovancem se v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izkaže za ključno z vidika ugotavljanja upravičenega tožilca. V skladu z določbo 224. člena KZ-1 se namreč tovrstna kazniva dejanja v primeru, če so storjena tudi zoper sorodnika po svaštvu do drugega kolena, preganjajo na zasebno tožbo.
Tožeča stranka po končanem šolanju ni izpolnila svoje obveznosti ponuditi ustrezno zaposlitev tožencu, zato mu ne more očitati, da ponujene zaposlitve ni sprejel in od njega posledično zahtevati vračilo štipendije in stroškov izobraževanja.