• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12
  • 221.
    Sodba I Ips 265/2005
    3.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22931
    ZKP člen 71, 82, 315, 315/1, 362, 362/1.
    zapisnik o glavni obravnavi - pritožba - napoved pritožbe - zagovornik po uradni dolžnosti na zahtevo obdolženca
    Zapisnik je javna listina, za katero velja (izpodbojna) domneva o resničnosti zapisane vsebine.

    Kdaj je postavitev zagovornika po uradni dolžnosti v interesu pravičnosti (71. člen ZKP), je odvisno od vsakokratne presoje konkretnih okoliščin, med drugim tudi od obdolženčeve sposobnosti, da se sam uspešno brani glede na svoje osebne lastnosti (fizične, psihične in druge).
  • 222.
    Sodba I Ips 333/2005
    3.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22891
    ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 214, 214/1.
    pripor - utemeljen sum - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum
    Ko Vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenem(ih) dokazu(ih), samo če gre za dokaze, ki so že na prvi pogled nedovoljeni.

    Razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je določeni storilec storil kaznivo dejanje, morajo biti podani v času odreditve hišne preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe. Teh tudi ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo.
  • 223.
    Sodba I Ips 240/2005
    3.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22910
    ZKP člen 19, 47, 371, 371/1-5.ZDT člen 10, 46, 47.
    upravičeni tožilec - državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
    Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
  • 224.
    Sklep II Ips 700/2005
    3.11.2005
    NEPRAVDNO PRAVO
    VS08711
    ZNP člen 70.ZPP člen 380, 380/2.
    pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe - ogrožanje drugih - obstoj resne grožnje - zmotna uporaba materialnega prava
    Za sklepanje o lastnem ogrožanju morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine, kot samomorilske težnje, hoteno slabšanje svojega zdravstvenega stanja ali podobno, vse ob pogoju, da se zanesljivo ugotovi, da zaradi svoje duševne motnje ni sposoben presoditi nevarnosti za lastno ogrožanje ter se voljno in zavestno odločiti za zdravljenje. Tudi o razlogu - ogrožanje drugih je mogoče sklepati le na podlagi konkretnih okoliščin, ki izpričujejo resno grožnjo.
  • 225.
    Sklep II Ips 306/2004
    3.11.2005
    STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS08787
    URS člen 33. ZTLR člen 20, 33, 37.ZD člen 102, 214.
    zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - varstvo lastninske pravice - izpraznitev nepremičnine - dedovanje - razpolaganje oporočitelja z naklonjeno stvarjo - dedni dogovor - zmotna uporaba materialnega prava
    Čeprav sta sodišči ugotovili, da je tožnik vpisan v zemljiško knjigo in prvi toženec ni izkazoval, da bi vložil lastninsko tožbo, je zlasti sodišče druge stopnje presojalo njegov ugovor, češ da je bil sklenjen dedni dogovor v zapuščinskem postopku. Toda dedni dogovor je dogovor dedičev v zapuščinskem postopku, da bodo skupno lastninsko pravico spremenili v solastninsko tako, da bo vsak sodedič postal solastnik posamezne, v zapuščino spadajoče stvari po alikvotnem delu. V obravnavanem primeru pa 1/2 sporne hiše sploh ni spadala v zapuščino po pokojnem A.K. in Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na določilo 102. člena ZD po katerem ima vsako razpolaganje oporočitelja s stvarjo, ki jo je komu naklonil v oporoki, za posledico preklic naklonitve stvari. Zato tožnik in prvi toženec nista mogla skleniti dednega dogovora o delitvi zapuščine po tretjem odstavku 214. člena ZD in toženi ni bil na podlagi sklepa o zapuščini razglašen za dediča celotne 1/2 sporne hiše, temveč samo v obsegu očetovega premoženja do 3/8 in je bil samo do tega deleža vpisan v zemljiško knjigo.
  • 226.
    Sodba I Ips 230/2004
    3.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23032
    ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 42, 42/5.ZUstS člen 44.
    izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev
    Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, ki jih je treba iz spisa izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP-D. Ta okoliščina je bila lahko le odklonitveni razlog, zato je bilo treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali je take narave, da je seznanjenost sodnika vplivala na pristranskost v tolikšni meri, da je zato izpodbijana pravnomočna odločba nezakonita.

    Razveljavitev 2. odstavka 41. člena ZKP (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-149/99 z dne 3.4.2003, objavljena v Uradnem listu dne 12.5.2003)ne učinkuje za nazaj.
  • 227.
    Sodba I Ips 179/2004
    3.11.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22975
    KZ člen 134, 134/1.ZKP člen 420, 420/2.
    kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija trajanja posledic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V opisu kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 134. člena KZ ni treba natančno časovno opredeliti trajanje posledice, temveč je dovolj, da se glede na konkretno opisane telesne poškodbe navede le ustrezen abstraktni kriterij iz omenjene določbe.
  • 228.
    Sklep Cp 11/2002
    2.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS08713
    ZPP člen 11, 11/1, 11/3, 109, 109/1, 109/2.URS člen 2,15, 22, 25, 29, 39.
    žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku - avtoriteta sodne oblasti - pravica do pravnega varstva - pravica do svobode izražanja - višina denarne kazni
    Določba 109. člena ZPP o kaznovanju tistega, ki v vlogi žali sodišče, je disciplinski ukrep, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka, nujno procesno disciplino, zaupanje v sodstvo in avtoriteto sodne oblasti. Ta določba ne omejuje stranke pri navajanju vsebine, temveč pri načinu podajanja izjav. Udeleženec postopka svojih izjav pred sodiščem ne sme podajati na nedostojen žaljiv način.
  • 229.
    Sklep II Ips 394/2005
    2.11.2005
    DENACIONALIZACIJA
    VS08707
    ZDen člen 9, 9/3, 12. ZDen-B.
    vzajemnost - upravičenci do denacionalizacije - razlaga zakonskega besedila - argument teleološke redukcije - pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo - tuji državljani
    Določba 12. člena ZDen je očitno zgolj zaradi nomotehničnega lapsusa ob noveli ZDen-B ostala nespremenjena. Argument teleološke redukcije nam pove, da le navidezno ureja situacijo iz tretjega odstavka 9.

    člena ZDen. V resnici te situacije ne ureja.
  • 230.
    Sklep Kp 5/2005
    2.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23003
    URS člen 29, 29/4. ZKP člen 18, 18/2, 39, 41, 41/2, 83, 178, 178/2, 178/5, 227, 227/8, 248, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/2, 381, 381/1. ZPol člen 54, 54/3.
    izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev
    Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.

    Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti.

    Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).

    Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila kršena tudi izločitvena pravila iz 83. člena ZKP.

    Izvedba preiskovalnih dejanj, ne da bi bile strank o tem obveščene, je izjema, zato jo mora preiskovalni sodnik ustrezno obrazložiti.

    Če stranka v zakonskem roku ne predlaga izločitve sodnika, pa zato ni bilo objektivnih ovir, je v svoji pravici prekludirana.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12