ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - izbris stranke iz sodnega registra - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obrazložitev pomena pravnega vprašanja
Predlog ne navaja ničesar konkretnega o zagotovitvi pravne varnosti o enotni uporabi prava ali o razvoju prava preko sodne prakse in ne pove, zakaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o določenih spornih pravnih vprašanjih pomembna.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 136, 136/1. ZIL člen 90, 90/1, 91, 91/3.
postopek razveljavitve mednarodne znamke zaradi neuporabe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - sprememba zakona – izdaja ugotovitvene odločbe s strani Urada za intelektualno lastnino
Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1. Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla.
Ker tožeča stranka s tožbo zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži sklenitev dveh pogodb za različno obdobje, imata (premoženjska) tožbena zahtevka različno dejansko podlago.
Revizijskih trditev o obstoju pravnega interesa ni mogoče presojati z gledišča morebitne (pretekle) abstraktne možnosti tožeče stranke, da bi v primeru zanjo ugodnih arbitražnih odločb sama s toženo stranko sklenila pogodbi o izvajanju določenih zdravstvenih storitev. Presoja o obstoju pravnega interesa namreč vselej temelji na odgovoru na vprašanje, v čem je konkretna pravna korist tožeče stranke za uveljavljeno pravno varstvo.
ZOR člen 299, 299/1, 377, 377/1, 377/2. ZZVZZ člen 23, 86, 86/1, 90, 91.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninskega zahtevka - obsodilna kazenska sodba - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - stroški zdravljenja - pojem oškodovanca - vzročna zveza
V okvir besedne zveze „škoda povzročena s kaznivim dejanjem“ iz prvega odstavka 377. člena ZOR se umesti tudi škode, do povrnitve katere je ZZZS upravičen po določbah ZZVZZ (86. in 91. člen ZZVZZ), če je bila poškodba zavarovanca ZZZS povzročena s kaznivim dejanjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnico pristojnega sodišča in zakonitim zastopnikom stranke v postopku - manjše sodišče
Okoliščina, da je zastopnik tožene stranke zakonec sodnice pristojnega sodišča, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj gre za manjše sodišče.
Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
ZPP člen 24, 25/2, 69, 106, 106-5. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavanem primeru se je dolžnik v ugovoru skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti in pogodbo z omenjenim dogovorom tudi priložil ugovoru. Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po 69. členu ZPP.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
pravočasno plačilo sodne takse za revizijo – plačilo na podračun nepristojnega sodišča – umik revizije
Šteje se, da je sodna taksa za revizijo po nalogu za plačilo sodne takse pravočasno plačana le, če je plačana na način, kot je določen v nalogu za plačilo sodne takse.
lastninska pravica – prodaja stečajnega dolžnika – pravica uporabe
Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico.
ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 127, 127/1, 142, 142/5. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 75, 75/2, 75/3.
davčna izvršba - zastaranje
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan znotraj zastaralnega roka iz 58. oziroma 59. člena ZDavP-1, sam izvršilni naslov (in zastaranje odmere davka) pa ne more biti predmet tega upravnega spora.
Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev, je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena ZOR. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato njen zahtevek ni utemeljen.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
Opis dejanj v izreku sodbe, da sta obsojenca „prvoobtoženemu in ostalim članom tolpe nudila vso pomoč in podporo in s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo“ ne vsebuje nobene konkretizacije trditve, da sta obsojenca pri dejanjih zasledovala cilj, naveden v 2. členu ZKND, niti iz opisa ne izhaja očitek nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKND.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - očitki pooblaščencu nasprotne stranke - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Ni povsem jasno, na kaj meri toženec s trditvami o drugačnem in večjem interesu tožnikovega pooblaščenca za izid te pravde spričo opisanih „kapitalskih povezav“, ki v nobenem primeru ne morejo biti razlog za kakršnokoli oporečnost mandatnega razmerja med tožnikom in njegovim pooblaščenim odvetnikom, v katero bi lahko toženec pravno upoštevno sploh posegal, in tudi ne ovira za tožnikovo zastopanje po istem odvetniku morebiti pred drugim (delegiranim) stvarno pristojnim sodiščem. Sicer pa je interes odvetnika za izid pravde, v kateri je kot stranka udeležen njegov klient, temeljno poslanstvo dejavnosti, s katero se poklicno ukvarja.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – medsebojna odvisnost zahtevkov dveh tožnikov – predkupna pravica na nepremičnini – dopuščena revizija
Zaradi medsebojne odvisnosti tožbenih zahtevkov dveh predkupnih upravičencev je lahko izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča v novem sojenju, da prva tožnica glede še litispendentnega dela svojega tožbenega zahtevka ne bo imela učinkovitega sodnega varstva.
Ker potni nalogi in obračuni potnih stroškov niso bili sestavljeni v skladu s predpisi, to niso verodostojne listine in stroški utemeljeno niso bili davčno priznani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004953
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 335, 443, 443/2. KZ člen 146, 146/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
kršitev kazenskega zakona - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje - pristranskost
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
davek od dobička pravnih oseb – zaslišanje stranke – dopolnitev pritožbe - odhodki
Ob ugotovitvi, da najeti kredit ni bil namenjen za opravljanje dejavnosti tožeče stranke, da se tožeča stranka ni ukvarjala s trgovino na debelo s kmetijskimi stroji, da je tožeča stranka najela kredit, ki je bil nakazan direktno drugi pravni osebi kot plačilo blaga, da je najela blagovni kredit in imela s tem stroške provizije za to, da je na ta način plačala nekaj, kar ni nikoli prejela zase, da blago ni bilo dobavljeno v letu 1999 in niti v letu 2000, provizije za najetje blagovnega kredita ni mogoče šteti za odhodek, ki bi bil neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma bi predstavljal neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
vrnitev doktorske disertacije v spremembo in dopolnitev – stvarna pristojnost – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o vrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja in s tem opravilo strokovne narave, zato tak sklep ni upravni akt in ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.