dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pravnega vprašanja - obrazložitev pomena pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZOR člen 154, 156, 156/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - poklicna bolezen
Revizija se dopusti glede vprašanja ustreznosti uporabe določbe tretjega odstavka 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot materialnopravne podlage za presojo obstoja odškodninske obveznosti tožene stranke za škodo kot posledico poklicne bolezni.
davek od dohodkov iz premoženja – boniteta – uporaba službenega vozila v privatne namene
V primeru, ko je izplačevalec dohodkov iz premoženja pravna oseba, ta dohodek za zavezanca obračuna in plača. Uporaba službenega vozila v zasebne namene je boniteta, ki se všteva v osnovo za obračun davkov od osebnih dohodkov.
Četrti odstavek 141. člena ZOR določa, da lahko oškodovanec zahtevek po tretjem odstavku istega člena vloži v petih letih od sklenitve pogodbe. Gre za materialni prekluzivni rok za uveljavljanje tožbenega zahtevka, na katerega sodišče, tudi revizijsko (371. člen ZPP), pazi po uradni dolžnosti in ki ga je tožnik zamudil. Tožnik je z zamudo navedenega roka izgubil samo pravico iz tretjega odstavka 141. člena ZOR.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odpoved najemne pogodbe za službeno stanovanje - službeno stanovanje - stanovanje na trgu - status le določenim osebam dostopnega stanovanja, oddanega z javnim razpisom
Ker so glede vprašanja, navedenega v predlogu za dopustitev revizije, podane zakonske predpostavke, je Vrhovno sodišče revizijo v predlaganem obsegu dopustilo.
Razmejitev med nepremoženjsko škodo „lastnega izvora“ in nepremoženjsko škodo „zunanjega izvora“ (z nanjo navezujočim se pojmom tako imenovanega posrednega oškodovanca), ki je izhodišče za sklep pritožbenega sodišča o „pravni nepriznanosti“ tožničine škode, ima pravno teoretično oporo pravzaprav v ustreznem pojmovanju vprašanja vzročne zveze – namreč relevantnosti vzroka tožničine škode glede na njegovo oddaljenost. V odškodninskopravni sodni praksi se je resda že udomačil pojem tako imenovane „lastne škode“ kot (praviloma) edine pravno priznane škode. Vendar nima nobenega razlikovalnega pomena v razmerju med neposrednim in posrednim oškodovancem: oba praviloma zatrjujeta lastno škodo, na primer lastne duševne bolečine ali lastni strah (bodisi za svojo usodo ali za usodo drugega). S tega vidika je za odgovor na vprašanje tožničine upravičenosti do odškodnine zato pomembna določba 201. člena ZOR, s katero je domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode natančno zamejničen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev). Ker v danem primeru kriterij pod a) ni uresničen (ni bil niti zatrjevan), je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo že iz tega razloga materialnopravno pravilna.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2. ZDavP člen 39, 39/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – dvojna obdavčitev – ocena davčne osnove
Kadar napovedani prihodki niso sorazmerni napovedanim odhodkom, ter prihodki niso knjiženi sta izpolnjena pogoja za oceno davčne osnove na podlagi tretje in četrte alineje prvega odstavka 39. člena ZDavP.
davek na dodano vrednost – zamudne obresti – odbitek vstopnega DDV – stek pogojev
Če se blago ali storitev prejme v enem, račun oziroma carinska deklaracija pa v drugem davčnem obdobju, se vstopni DDV odbije v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba pogoja.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - deleži na skupnem premoženju - obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
O obstoju zunajzakonske skupnosti se po drugem odstavku 12. člena ZZZDR in sodni praksi vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju (zunajzakonska skupnost namreč ne pomeni „pravnega razmerja“, temveč „dejansko razmerje“, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnosti zahtev, formalnih potrdil), zato samostojni tožbeni zahtevki o njenem obstoju niso dopuščeni.
Nižji sodišči sta pri presoji obsega in deležev na skupnem premoženju pravilno upoštevali spremembo vrednosti nepremičnine v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki je ne gre enačiti s samo vrednostjo vlaganj v nepremičnino.
Ker tožeča stranka v vlogi ob postavitvi nedenarnega zahtevka vrednosti spornega predmeta ni navedla (tudi ne nikoli pozneje do konca postopka), je bilo treba njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – nov predmet izvršbe
Ker nepremičnina, ki jo kot predmet izvršbe predlaga upnica, leži na območju Okrajnega sodišča v Brežicah, je za odločanje o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004941
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - odmera kazni – obteževalne okoliščine
S tem, ko je sodišče pri izbiri kazenske sankcije obsojencu (ki je s svojim ravnanjem udejanil zakonske znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po treh kriterijih, naštetih v določbi prvega odstavka 134. člena KZ) upoštevalo posledice, ki so zaradi njegovega ravnanja nastale oškodovancu, teže poškodb, kot zakonskega znaka kaznivega dejanja, ni štelo za obteževalno okoliščino.
Zgolj obljuba obdolženca, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj in obžalovanje storjenih dejanj, pri oceni o obstoju pogojev za odreditev pripora ne moreta prevladati nad ostalimi ugotovljenimi okoliščinami, ki kažejo na njegovo izrazito ponovitveno nevarnost.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi prejemnik koristi – toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomena pravnih vprašanj – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a, 15a/4, 202, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZDDPO člen 9, 11, 12, 12/1, 12/2, 32. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 3-6, 3-7, 3-13, 21-9. URS člen 2, 155. ZUS člen 14. ZGD člen 521.
davek od dobička pravnih oseb – povečanje finančne naložbe – odvisna družba – dividenda – kapitalska metoda – dobiček odvisne družbe – delitev dobička – nastanek poslovnega dogodka – revalorizacija – davčno priznani odhodki – dolgoročno posojilo – nedopustna novota – davčna olajšava – investicija – prenos davčnih olajšav - pripojitev – končni obračun – pravno nasledstvo
Pri vrednotenju dolgoročnih finančnih naložb po kapitalski metodi se dobiček, ugotovljen pri odvisni družbi, prišteva med prihodke iz povečanja naložbe pri matični družbi v letu, ko odvisna družba ugotovi dobiček.
Davčnih olajšav pripojenih družb ne more uveljavljati prevzemna družba v svojem obračunu, ampak morajo biti upoštevane najkasneje v končnem obračunu prevzete družbe.
dovoljenost revizije – sosporništvo v odškodninskem sporu - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker tožeča stranka ni opredelila, kolikšen del odškodninske obveznosti odpade na posameznega od tožencev, je ob navadnem sosporništvu med njimi mogoče sklepati, da vsak od njih odgovarja za 1/3 nastale škode in da je torej vsak od njih dolžan tožeči stranki (tožnikoma) plačati 1/3 ugotovljene škode.
ZOR člen 154. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1. ZGJS člen 53. ZPP člen 380, 380/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 2, 7, 8, 14. Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (1998) člen 4.
pasivna legitimacija - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - koncesija - odgovornost upravljalca javnih cest - gospodasrke javne službe - zakonito poroštvo koncedenta
Stališče sodišča druge stopnje, da zgolj položaj oziroma vloga prvotoženke kot upravljavca državnih cest ne more biti podlaga za sklep o kakršnikoli njeni odgovornosti, je glede na zakonito poroštvo koncedenta za obveznosti koncesionarja, določeno v 53. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, materialnopravno zmotno.