Ker tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev oziroma za obročno plačilo taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je predlog umaknjen.
ZKP člen 372, 372-1. KZ (1951) člen 169, 169/1, 308, 308/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper javni red in pravni promet – zakonski znaki kaznivega dejanja – javna listina – potni nalog – kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime
Listina, ki jo izda gospodarska organizacija pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ni javna listine, če ni bila izdana pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki pomeni tudi opravljanje neke javne službe.
ZUS-1 člen 45, 51, 51/2, 64, 64/3, 64/4, 75, 75/4, 83, 83/3, 84. ZUS člen 25, 25/1, 44, 44/1, 72, 72/4. ZPP člen 105. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1. ZPD člen 3, 20, 20/1, 22, 22/2, 60, 60/1, 62, 62/1. ZUP člen 281, 281/1.
prometni davek – davek od prometa storitev – zastaranje odmere prometnega davka – zavezanec za davek od prometa storitev - prejemnik storitev – storitev opravi tuja pravna oseba - sklicevanje na tožbene navedbe v reviziji – glavna obravnava – nedovoljena revizija tožene stranke
Revizija je izredno pravno sredstvo, zato mora revident svoje navedbe specificirati in se ne more sklicevati na svoje tožbene navedbe.
Neoprava glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka le, če vpliva na odločitev o zadevi.
Pripravljalni postopek po ZUS ni obvezen stadij postopka, zato njegova neoprava ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka.
Odmera davka ne more zastarati tekom sodnega postopka.
Če so storitve pri slovenskem davčnem zavezancu za prometni davek opravljale tuje pravne osebe, ki niso bile davčni zavezanci za ta davek, je moral davek od prometa storitev plačati slovenski davčni zavezanec.
odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo
Prvi toženec je v laičnem odgovoru na tožbo navedel, da se „pritožuje na tožbo“, ker „ni nič kriv“. Najbrž je smatral, da takšen odgovor zadostuje že zato, ker je bil pred tem v kazenskem postopku oproščen enakega očitka (poškodovanja tožnika). Po presoji revizijskega sodišča je v takšnih okoliščinah odgovor na tožbo prvega toženca obrazložen. Iz njega namreč jasno izhaja, da prvi toženec tožbenemu zahtevku nasprotuje in to v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v društvu – prepoved opravljanja dejavnosti
Da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti podani pogoji, ki jih določa ZGos, je iz ZGos jasno. Da pa obravnavano društvo opravlja gostinsko dejavnost kot pridobitno dejavnost, torej ne le za člane društva, pa izhaja tudi iz drugih ugotovitev inšpektorja (to je iz dejstva, da ima objavljen cenik, ki ga, kolikor bi držale izjave članov društva, da člani društva hrano in pijačo prinesejo s seboj, ne bi potrebovali; velika količina zalog pijač, ki jo, če pijačo člani prinesejo s seboj, ne bi potrebovali), ki izhajajo iz njegovega zapisnika, ki ga je predstavnik društva podpisal brez ugovorov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pretrganje vzročne zveze - protispisnost – prekoračitev obtožbe
Sodišče (ki v opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev ni posegalo) z ugotavljanjem in presojo okoliščine, ki ni bila navedena v obrazložitvi obtožnice, ugotovljena pa je bila na glavni obravnavi, ni prekoračilo obtožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je predmet tožbe postopanje Okrajnega sodišča na Jesenicah, bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o obravnavani tožbi.
URS člen 8, 26. ZVPSBNO člen 25. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZPP člen 359, 377, 384, 384/1.
odgovornost države – povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ oziroma ZOR ni pravno priznana.
mednarodna zaščita – začasna omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti je podan, saj tožnik ustrezne listine, s katero bi dokazoval istovetnost, ni predložil, po lastni izjavi pa se je najprej celo predstavljal za drugo osebo in šele kasneje naj bi navedel prave podatke.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je do premika premoženja oziroma do povzročitve škode po tožbenih trditvah prišlo na podlagi različnih dejanskih stanj, nobeden od zahtevkov iz posamezne dejanske podlage pa ne presega 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – pravnomočno ugotovljen poseg v prostor – izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi upravne odločbe, ki jo izda pristojni organ po uradni dolžnosti, kadar v postopku izdaje ustreznega upravnega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo o inšpekcijskem ukrepu.