ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 158, 158/2. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Tožnika bi morala za gradnjo objekta, ki ne sodi med enostavne objekte, pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega nista storila, gre za nelegalno gradnjo in jima je gradbeni inšpektor pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173. ZVJS člen 3, 3/1-2, 7, 7/3. ZPP člen 39, 41, 41/2, 267, 267/2, 377.
smučarska nesreča – odgovornost ustanovitelja šole – odgovornost šole – odgovornost upravljalca smučišča – športni dan – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarno mesto – rob smučarske proge – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Smučanje je športna dejavnost, ki je kot mnoge druge dejavnosti povezana z določeno nevarnostjo, saj je njegovo bistvo gibanje po zasneženem terenu in z večjo hitrostjo od običajne hoje. Vendar taka običajna nevarnost ne utemeljuje objektivne odgovornosti upravljalca smučišča, saj javno smučišče ni nevarna stvar v pomenu 173. člena ZOR, upravljanje javnega smučišča pa tudi ne nevarna dejavnost v pomenu iste zakonske določbe. Upravljalec smučišča pa lahko odgovarja krivdno, če mu je mogoče očitati nedopustno ravnanje pri upravljanju smučišča, npr. opustitev potrebnega zavarovanja nevarnih mest na smučišču.
Povsem običajno je, da zemljišče izven smučarske proge oziroma njenega roba ni v isti ravnini kot sporna proga, da ima torej drugačen naklon ter da so na njem skale in drevje, vendar to samo po sebi ne zadostuje za napolnitev pravnega standarda nevarnega mesta v pomenu navedene zakonske določbe. Gre torej za običajno, normalno tveganje pri smučanju, ki tudi spada v riziko samega smučarja. Zato tožnik ne more uspeti s stališčem, da bi moral biti rob povezovalne poti zavarovan z zaščitno ograjo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče pravilno razmejilo krivdo pravdnih strank v razmerju 30% na strani tožnika in 70% na strani toženca. Toženec je ne samo verbalno izzval tožnika, temveč je skočil proti njemu in zamahnil s kosom lesa. S tem je začel fizični obračun, zato je njegov del krivde večji od tožnikovega. Tožnik je bil sicer tisti, ki je nato v jezi udaril toženca, vendar v tem ravnanju prevladujejo znaki obrambe pred protipravnim (fizičnim) napadom.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 372.
skupno premoženje zakoncev – upravljanje skupnega premoženja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – pasivna legitimacija dedinje
Glede na ugotovitev, da je tožničin nekdanji mož odsvojil stanovanje, ki je bilo v skupni lasti njega in tožnice, ne da bi tožnica v to razpolaganje privolila, je zahtevek za plačilo vrednosti odtujenega deleža, naslovljen na toženko, ki je kot dedinja vstopila v procesni položaj tožničinega pokojnega nekdanjega moža, utemeljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42. ZPP člen 11. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje (po lastni izjavi je v zadnjih treh mesecih na transakcijski račun prejela prilive) kaže na to, da je tožeča stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158, 174. ZPP člen 339, 339/2-8. ZOro člen 3, 3-6, 17, 19, 20.
krivdna odgovornost države - skrbnost dobrega strokovnjaka – pištola kot darilo za zasluge – osebnostne lastnosti obdarjenca bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Dejstvo, da je toženka-država smela podariti pištolo za zasluge, še ne pomeni, da jo je lahko podarila komurkoli.
Pravila o krivdni odškodninski odgovornosti od toženke zahtevajo, da je pri podaritvi pištole ravnala z vso potrebno skrbnostjo, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženka je izpolnila ta standard, če se je na ustrezen način prepričala, da pištolo podarja duševno uravnovešeni osebi. Odgovornosti pa bi se rešila tudi, če bi izkazala, da kljub ravnanju z vso dolžno skrbnostjo ne bi mogla ugotoviti okoliščin, zaradi katerih orožja ne bi smela podariti A.
Pritožbeno sodišče je dejanske okoliščine, na podlagi katerih je presodilo o toženkini skrbnosti, ugotavljalo brez opravljene obravnave, in sicer tako, tako da jih je povzelo iz revizijske sodbe v zadevi kjer je toženko na podlagi istega škodnega dogodka tožil drugi oškodovanec Z. S. Tožniku, ki v navedeni pravdni zadevi ni sodeloval, je bila s tem v pritožbenem postopku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – zastaranje stvarnopravnega zahtevka
Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik spornih nepremičnin. Postavljen je bil v skladu z izjavo, ki jo je tožnik dal v zapuščinskem postopku, da namreč te nepremičnine ne spadajo v zapuščino, ker mu jih je zapustnica podarila. Gre torej za zahtevek stvarnopravne, lastninske narave, na katerega se zastaralni roki ne nanašajo.
Tristranski pravni posel, sklenjen 14. 9. 1993, je factoring posel. Vsebuje elemente kupoprodajne pogodbe, pogodbe o odstopu terjatve in kreditne pogodbe. Toženec je pri sklenitvi tristranske pogodbe aktivno sodeloval, saj se je z njeno vsebino s podpisom na pogodbi o odstopu terjatve strinjal. Svojo zavezo, da bo redno mesečno plačeval zapadle obroke, je podal tožeči stranki, ki je prevzela terjatev iz kreditne pogodbe. Ker svojih obveznosti ni izpolnjeval v skladu s pogodbo, je tožeča stranka torej legitimirana, da od njega s tožbo zahteva izplačilo zapadle glavnice s pogodbenimi in zamudnimi obrestmi.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta revidenta z nadstrešnico posegla v prostor v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj je bil inšpekcijski ukrep zakonit.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005030
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 256, 256/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ponarejanje listin
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin zadošča vedenje storilca, da je listina katero uporabi predrugačena in ni potrebno, da bi mu morale biti znane vse podrobnosti (v konkretnem primeru dejstvo, da se žig Carinske uprave Republike Slovenije, ki je bil odtisnjen na obravnavanem obrazcu, ni več uporabljal).
referendum – zavod kot pobudnik – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice za stranko – zavrženje revizije
Pravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1, 112. ZPD člen 4, 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 7, 7/1, 24, 24/1, 55, 55/3, 60, 60/1, 62, 62/1. ZDP člen 14, 14/2, 14/4. ZAPPNI člen 49, 49/1, 49/2, 49/3. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 4, 11, 21.
prometni davek – davek od prometa blaga in od prometa storitev – davek od dobička pravnih oseb – ocena davčne osnove - prihodki in odhodki – zastaranje davka – neposredni strošek blaga – tečajne razlike – pogojna davčna oprostitev – dvojna obdavčitev – kalo – vodenje evidenc – verodostojna listina – opis poslovnega dogodka – poslovno potrebni stroški – potni stroški – glavna obravnava
Pri cenitvi davčne osnove mora davčni organ načeloma upoštevati prihodke in odhodke, če pa upošteva zgolj prihodke, mora pojasniti razloge za svojo odločitev.
V reviziji se revident ne more z uspehom sklicevati na tožbene navedbe, ampak mora svoje revizijske navedbe konkretizirati. Ko se revident sklicuje, da je odločitev v nasprotju z listinsko dokumentacijo, mora konkretno navesti listine in se ne more pavšalno sklicevati na listine, ki se nahajajo v spisu.
Del nabavne cene so samo neposredni stroški, ki morajo biti vračunani v ceno posameznega artikla.
Za pogojno oprostitev davka od prometa blaga morajo biti izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji.
Da se določena listina šteje za verodostojno knjigovodsko listino, mora biti na njej opis poslovnega dogodka takšen, da je moč iz njega preveriti poslovno potrebnost stroškov.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prisilna izvršba s posredno prisilitvijo – plačilo denarne kazni
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep tudi ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 85, 85/2, 92, 107. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek dodelitve neprofitnega stanovanja v najem – prednostni upravičenec – izpodbijanje dokaznega postopka v reviziji
Prosilec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem mora predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju kriterijev za prednostno obravnavanje pri dodelitvi.
neplačilo sodne takse za tožbo – ustavitev postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – odsotnost stranke
Opravičen vzrok za zamudo roka za opravo kakšnega dejanja v postopku so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi, to pa ni dalj časa trajajoča odsotnost stranke in posledično njena nezmožnost komuniciranja z odvetnikom.
ZUS-1 člen 76, 82, 104, 105. ZUS člen 34, 34/1-4. ZUP člen 259, 259/1, 281, 281/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o odpravi upravnega akta – vrnitev v ponovni postopek – opredeljevanje do vsebinskih ugovorov pri procesnih sklepih po ZUS
Tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo drugostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta odpravil prvostopenjski upravni akt in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.