plačilo odpravnine - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagotovitev ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu - delovna doba pri delodajalcu
Ker tožnici pri novem delodajalcu ni bila zagotovljena pravica do izplačila odpravnine (če bi se zanjo stekli pogoji) tudi na podlagi neprekinjene delovne dobe pri toženi stranki, je sodišče pravilno presodilo, da tožena stranka kljub zagotovitvi ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu ni bila prosta obveznosti plačila odpravnine, do katere je bila tožnica na podlagi 109. člena ZDR upravičena glede na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZ člen 8. ZPIZ-1 člen 187, 188. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - pokojninsko zavarovanje
Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
Navedbe, iz katerih izhaja nestrinjanje z meritorno odločitvijo sodišča druge stopnje ter uveljavljana zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga iz 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko sodišče tudi le pavšalno obrazloži sklep o nedopustitvi revizije, s sklicevanjem na neobstoj pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pritožbeni očitek, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, ker nima obširnejših razlogov, in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.
Plače delavcev, razen za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka (prisilne poravnave), niso privilegirane terjatve iz 160. člena ZPPSL. Sodišče je zato terjatve, ki so dospele do zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka prisilne poravnave, tožniku pravilno priznalo pod pogoji prisilne poravnave, kasneje zapadle pa v celoti.
opravljanje funkcije direktorja - plačilo dela - dogovor o plačilu - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Direktor ni bil v delovnem razmerju s toženo stranko in z njo tudi ni imel podpisane posebne pisne pogodbe. Sodišče je zato dogovor o plačilu ugotovilo na podlagi ravnanj obeh pravdnih strank.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in ZPP ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev
Ker tožnik ni delal neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov, pri njem ne gre za primer, ki ga ureja prvi odstavek 7. člena ZPPPAI. Zanj bi lahko prišla v poštev določba drugega odstavka 7. člena, ki zajema tudi druge delavce v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest, vendar za priznanje pravice po tej določbi ni izpolnjeval ne starostnega pogoja 53 let in ne pogoja pokojninske dobe 35 let.
Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke. V skladu z ZPP (94. in 97. člen) je le stranka tista, ki lahko podeli pooblastilo za zastopanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje veljavnosti pogodbe - rok za vložitev tožbe
Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor
ZDR ne določa, da pravica delavca do zagovora ali morebitno opravičilo delavca, ki se ne udeleži zagovora, podaljša subjektivni (ali objektivni) rok, v katerem mora delodajalec podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V VI. točki Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, je določeno, da se v primeru, če družinski član ni imel z zavarovancem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa ostale pogoje iz navedene točke, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera redno mesečno dajal sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic v tistem letu. V primeru, da bi družinsko pokojnino uveljavljal le eden od staršev, bi ta moral od pokojnega zavarovanca prejemati sredstva v višini, kot jih določa ta Sklep. Sredstva, ki jih je bil pokojni zavarovanec dolžan dajati za oba starša, pa je potrebno povečati za enak odstotek, kot se poveča družinska pokojnina, če jo uveljavljata dva člana družine.
nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - pravna podlaga - sprejem novega zakona - uporaba določb o pravicah iz invalidskega zavarovanja
Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se je začel na predlog tožnikovega osebnega zdravnika z dne 5. 2. 2003. Pravna podlaga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je zato v celoti ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - vročitev obdolžitve in vabila na zagovor
Vročitev obdolžitve in vabila na zagovor po pravilih pravdnega postopka se v praksi lahko zavleče, vendar to dejstvo ne vpliva na podaljšanje roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno tolmačenje bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi zakon v primeru zapletov z vročitvijo ipd. izrecno predpisal možnost podaljšanja roka za izredno odpoved, vendar tega ne določa.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - invalidnost - razporeditev na drugo delovno mesto
ZObr v devetem odstavku 93. člena zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi. Vendar ne za določen, temveč za nedoločen čas. „Začasna razporeditev“, torej za določen čas največ petih let, je možna le v primeru, ko razporeditev na ustrezno delo ni možna niti s poklicno rehabilitacijo.
Ker so v tožbi zatrjevane vse zakonske predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, je sodišče zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
načelo kontradiktornosti - rok za zahtevo za izločitev - izločitev - nedovoljen dokaz - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - posredni dokaz
Če pritožbeno sodišče podvomi v dokazno oceno že izvedenih dokazov, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Če je torej sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
Prestajanje zaporne kazni (ne pa tudi zgolj odreditev izvršitve, ko je obsojenec še na prostosti) predstavlja okoliščino, ki lahko v posamezni zadevi pomembno vpliva na presojo glede neogibne potrebnosti pripora.