ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
letna dajatev za vozila - odmera dajatve - zavezanec za plačilo dajatve - samostojni podjetnik posameznik
Povezavo med s.p. in fizično osebo določa 7. člen ZGD, na katerega se tudi sklicuje tožena stranka, ki kot zakonski dejanski stan določa odgovornost fizične osebe za obveznosti z vsem njenim premoženjem. Iz tega izhaja, da je za obveznosti poslovanja odgovorna fizična oseba kot s.p. šele takrat, ko so te ugotovljene z izvršljivimi sodnimi ali upravnimi akti. Glede na izkazano dejansko stanje upravni organ ni pravilno navedel zavezanca za plačilo letne dajatve, zato je sodišče tožbo odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral organ najprej odločiti, na podlagi vseh spisovnih listinskih dokazil in še morebiti pridobljenih listin v zvezi z opravljanjem tožnikove dejavnosti, ali je tožnik zavezan k plačilu teh dajatev kot fizična ali pravna oseba, to je kot samostojni podjetnik (s.p.).
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
V postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje se presoja, ali vlagatelj, ki za dovoljenje zaproša, izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev dovoljenja. Ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah, da bi to utemeljevalo položaj avtorjev kot stranskih udeležencev v postopku.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti.
SPZ člen 227. OZ člen 587. ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
subvencionirana študentska prehrana - izbor ponudnikov - javni razpis - jedilnica v lasti ali najemu ponudnika - souporaba jedilnice - pritožba zoper odločbo ministrstva - enostopenjski upravni postopek
Stališče tožeče stranke, da pomeni souporaba jedilnice dejanski najem in da zato izpolnjuje z javnim razpisom določeni pogoj, ni utemeljeno.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je po drugem odstavku 230. člena ZUP pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je zato mogoče uporabljati le v smislu, da stranki zagotavlja pravico izjasnitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z vidika povedanega torej oba sklepa skupaj pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Predhodne priprave geodetskega podjetja na mejno obravnavo že a priori ne pomenijo napačnega postopanja le-tega.
Tožnik pozivu organa ni sledil ter ni začel sodnega postopka ureditve meje, zato je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik s potekom predlagane meje soglaša in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka.
ZZDej člen 41, 41/5, 42, 42/2, 42/3. ZUP člen 6, 209, 209/5.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je v postopku odločanja o podelitvi koncesije dolžna pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar na to mnenje ni vezana, dolžna pa ga je presoditi (peti odstavek 209. člena ZUP).
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, kar pomeni, da zakon organu, ki odloča, daje pravico, da odloči po prostem preudarku. Samo uporabo prostega preudarka je tožena stranka oprla na ugotovitev, da tožeča stranka sicer izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju oftalmologije, zaprosila pa je za podelitev koncesije za manjši obseg dejavnosti, ki po svoji vsebini ni polna okulistična dejavnost, ko jo plačuje ZZZS in da zdravstveno dejavnost pri tožeči stranki opravlja zdravnik, specialist okulist, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Navedena razlaga ter pridobitev mnenja ZZZS z dne 13. 3. 2008 po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka razloge za zavrnitev vloge tožeče stranka utemeljila v skladu z načelom zakonitosti iz drugega odstavka 6. člena ZUP.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ni dokazala, da je dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno od rojstva dalje, zlasti ne v obdobju od leta 1990 do leta 2002.
Tožnica je bila po končanem ugotovitvenem postopku seznanjena s celotnim potekom postopka in z vsemi izjavami prič, kar je razvidno iz zelo obsežnega dopisa upravnega organa, ki obsega obrazložitev celotnega dejanskega stanja z navedbo predpisnih določb. Tožnica je nanj tudi odgovorila dne 11. 7. 2011. Vsa ta dejstva so razvidna iz upravnih spisovnih listin in utemeljujejo pravilnost in zakonitost postopkovnega delovanja upravnega organa.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - primerno stanovanje
V zadevi je lahko sporen površinski normativ garsonjere. Določba 87. člena SZ-1 napotuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je citiran pravilnik tožena stranka ob presoji zavrnilnega razloga pravilno uporabila. Tožnik ima torej prav, da tožena stranka ni primerno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi njegove zahteve.
ZDavP-2 člen 97. ZPP člen 1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravna stvar - pogoji za vračilo - ponovno odločanje o isti upravni stvari
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka je kot upravna stvar (v izključni pristojnosti davčnih organov) urejeno v določbah ZDavP-2, ki so lex specialis v razmerju do določb OZ. Specialna ureditev vračila preveč ali neupravičeno odmerjenega davka (kot ene od pojavnih oblik neupravičene obogatitve) v določbah ZDavP-2 izključuje uporabo OZ in s tem možnost opredelitve zahtevka kot civilnopravnega v smislu 1. člena ZPP.
Po 97. členu ZDavP-2 se davek vrne, če je preplačilo ugotovljeno z odločbo. Če je bil davek plačan na podlagi odmerne odločbe, se po navedeni določbi davek vrne, če je bila odmerna odločba odpravljena in v ponovnem postopku izdana odločba, s katero je ugotovljena drugačna (nižja) davčna obveznost.
O vračilu zamudnih obresti ter o vračilu prometnega davka je bilo v davčnem postopku že pravnomočno odločeno. Zato ni podlage za ponovno odločanje o isti upravni stvari.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - državna pomoč - pravilo "de minimis" - pravni interes za tožbo - načelo enakosti - bistvena kršitev pravil postopka
Na kakšen način in s kakšnimi argumenti je na 6. dopisni seji strokovna komisija po ponovni preveritvi pogoja de minimis na podlagi poziva kabineta ministra sprejela skupno odločitev, da se vloga št. 55, ki jo je posredoval prijavitelj A., uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, iz dosedanjega postopka ni razvidno. Na podlagi česa so člani strokovne komisije soglasno ugotovili, da projekta stranskega udeleženca ni mogoče zavrniti iz razloga neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa, v postopku ni možno preveriti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev strokovne komisije, ali vloga stranskega udeleženca izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis ali ne.