invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnici ni mogoče priznati pravic na podlagi invalidnosti, ker je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije in je bila v času nastanka invalidnosti vključena v zavarovanje za ožji obseg pravic. Glede na to, da se je prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje, bi pridobila pravice na podlagi invalidnosti le ob nastanku I. ali II. kategorije invalidnosti.
Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza se dokazni predlog zavrne samo, če bi se z njim dokazale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.
starostna pokojnina – pridobitev pravice po prejšnjih predpisih – odmerni odstotek – prehodno obdobje
Čeprav je tožnik pravico do starostne pokojnine kot zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do dopolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ manjkalo manj kot pet let starosti in pokojninske dobe in je na dan 31. 12. 1999 imel status delovnega invalida, uveljavil po prej veljavnem ZPIZ, se odstotek za odmero pokojnine za pokojninsko dobo od 31. 12. 1999 dalje določi po 409. členu ZPIZ-1. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 pokojnina odmeri z upoštevanjem odstotkov za odmero po ZPIZ.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41, 41/2.
zamudna sodba - spor o prenehanju delovnega razmerja - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - dokazi
V individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja velja petnajstdnevni rok za podajo odgovora na tožbo, zaradi česar je odgovor tožene stranke na tožbo zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podan po izteku tega roka, prepozen.
Ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni pravočasno odgovorila, se šteje, da je priznala tožnikove dejanske navedbe, zaradi česar dokazov, ki jih je predložila v prepoznem odgovoru na tožbo, ni mogoče upoštevati.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4, 196, 196/1. ZRPJZ člen 6, 6/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv
Tožnik je bil imenovan v naziv 5. stopnje. Ker ga je šteti med višje upravne delavce, je tožena stranka pravilno odločila, da ob imenovanju na novo dolžnost ne obdrži števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel pred tem.
Tožnika po razrešitvi s položaja direktorja občinske uprave ni bilo mogoče premestiti na delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovemu nazivu in za katero bi izpolnjeval pogoje, zaradi česar mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
zavarovanje z začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - zaznamba v registru vozil
V skladu z določbo 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju imel tak učinek, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstvo zavarovanja oz. izvršbe. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja pa so v ZIZ navedena taksativno (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju) in ne primeroma, kar velja za vrste začasnih odredb.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - opis delovnega mesta - splošni akt
Ker iz opisa delovnega mesta tožnika izhaja, da je bil med drugim zadolžen za pobiranje in pravočasno oddajo voznine, je s tem, ko potnikom ob prejemu denarja ni izročil voznih kart, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Pri tem ni bistveno, ali je bil s pravilnikom, ki vsebuje opis delovnega mesta, seznanjen.
ZOR člen 79, 99, 100, 79, 99, 100. ZPP člen 350, 350/2, 353, 358, 358/1, 358/1-4, 350, 350/2, 353, 358, 358/1, 358/1-4.
ara - predujem - razlaga pogodb - skupen namen pogodbenikov - razlaga v korist druge pogodbene stranke - neprerekana dejstva
100. člen ZOR razlago spornih določil v korist druge pogodbene stranke ne predvideva le v primeru po eni pogodbeni stranki „vnaprej natisnjene vsebine pogodbe“, ampak tudi v primeru, ko je bila pogodba „kako drugače pripravljena ali predlagana od ene pogodbene stranke“.
Navedba izraza ara v oklepaju in pod narekovaji, pa še to v potrdilu, katerega pravna narava je sicer nejasna, je močan indic, da pravdni stranki spornega zneska nista šteli za aro. Že splošna določila ZOR o ari (predvsem 79. člen ZOR), ki se da ob sklenitvi pogodbe v znamenje, da je pogodba sklenjena, v obravnavani zadevi pa kupoprodajna pogodba (zaradi ovir na strani toženke, ki še ni bila lastnica spornih nepremičnin) še ni bila sklenjena, utemeljujejo zaključek, da je bil sporni znesek dan zgolj kot predujem kupnine.
Sodišče prve stopnje ni vezano na v tožbi zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), zato bi moralo utemeljenost tožbenega zahtevka preizkusiti tudi z vidika omenjene pravne podlage, vendar le, v kolikor bi tožnica za tako pravno kvalifikacijo pravočasno podala ustrezno konkretizirano oziroma substancirano pravotvorno dejstveno podlago skupaj z dokazi zanjo.
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je potrebno šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do plače v višini, kot mu jo zagotavlja kolektivna pogodba.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - poškodba - izvajanje vojaške vaje - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Vojaške vaje same po sebi ne pomenijo nevarne dejavnosti, so pa lahko podlaga za krivdno odgovornost tožene stranke, če so pri izvajanju vaje podane takšne opustitve, ki so v vzročni zvezi z nastalo škodo. Temeljni očitki, na katerih je sodišče prve stopnje gradilo krivdno odgovornost tožene stranke, so pomanjkljiva skrbnost pri načrtovanju in organizaciji usposabljanja vojakov v konkretnem primeru, malomarna presoja pogojev za izvajanje konkretnih vojaških vaj ter vztrajanje pri nadaljevanju izvajanja vaj v okoliščinah, ko je bil tožnik zaradi prevelikih telesnih naporov in zaradi temperaturne pregretosti preutrujen oziroma telesno in duševno izčrpan.
javni uslužbenec - vojak - dodatek za deljen delovni čas - dodatek za izmensko delo - dežurstvo - straža
Tožnica za čas, ko je bila v času dežurstva in straže prisotna na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu, ni upravičena do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času niti do dodatka za izmensko delo, saj je plačilo za ta čas posebej urejeno v pravilniku tožene stranke in znaša 60 % osnove brez dodatkov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066002
ZP-1 člen 8, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 234. KZ člen 16, 16/3.
neprištevnost – actio libera in causa
Za uporabo pravila actio libera in causa ugotoviti, ali je bila pred povzročitvijo stanja, zaradi katerega obdolženec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, podana obdolženčeva krivda za prekršek, ugotoviti je treba obstoj malomarnosti kot krivdne oblike za povzročitev prometne nesreče.
Sodišče prve stopnje je sklep o obstoju obdolženčeve nezavestne malomarnosti utemeljilo le z opustitvijo njegove skrbi za zdravstveno stanje, ne pa s tem, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do povzročitve prometne nesreče v času, ko je bil še prišteven, čeprav je eden izmed dveh odločilnih pogojev, da je kazensko odgovoren tudi neprištevni storilec, da je bila pri njem izražena podlaga za odgovornost, ko se je še svobodno odločal.
Tuji nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanje je M.O., ki je umrl kot pripadnik Armade BIH, očitno štel za zavarovanca in mu je obdobje, prebito v vojski, upošteval v pokojninsko dobo. Skladno s 1. odstavkom 254. člena ZPIZ/92 pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pri zavodu uveljavi oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana. Ker je bil pokojni M.O. nazadnje zavarovan v BIH, niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine.
dlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkaz obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe - originaren način pridobitve lastninske pravice - skupno premoženje
Ni mogoče enačiti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, s tisto, ki jo utrpi dolžnik. Po dolžniku zatrjevana nenadomestljiva škoda namreč res ne more biti tista škoda, ki je posledica same izvršbe, saj izvršba teče prav zaradi tega, ker dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Drugače pa je pri tretjih, tretji lahko utrpi nenadomestljivo škodo zaradi same izvršbe.
V primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivne, ampak dekleratorne narave ter zato za obstoj pravice v skladu s 1. odst. 73. člena ZIZ zadostuje navedba vseh tistih pravnorelevatnih dejstev v povezavi z javnimi oziroma zasebnimi listinami, ki imajo naravo javne listine, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.