PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066002
ZP-1 člen 8, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/7. ZVCP-1 člen 234. KZ člen 16, 16/3.
neprištevnost – actio libera in causa
Za uporabo pravila actio libera in causa ugotoviti, ali je bila pred povzročitvijo stanja, zaradi katerega obdolženec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, podana obdolženčeva krivda za prekršek, ugotoviti je treba obstoj malomarnosti kot krivdne oblike za povzročitev prometne nesreče.
Sodišče prve stopnje je sklep o obstoju obdolženčeve nezavestne malomarnosti utemeljilo le z opustitvijo njegove skrbi za zdravstveno stanje, ne pa s tem, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do povzročitve prometne nesreče v času, ko je bil še prišteven, čeprav je eden izmed dveh odločilnih pogojev, da je kazensko odgovoren tudi neprištevni storilec, da je bila pri njem izražena podlaga za odgovornost, ko se je še svobodno odločal.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - poškodba - izvajanje vojaške vaje - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Vojaške vaje same po sebi ne pomenijo nevarne dejavnosti, so pa lahko podlaga za krivdno odgovornost tožene stranke, če so pri izvajanju vaje podane takšne opustitve, ki so v vzročni zvezi z nastalo škodo. Temeljni očitki, na katerih je sodišče prve stopnje gradilo krivdno odgovornost tožene stranke, so pomanjkljiva skrbnost pri načrtovanju in organizaciji usposabljanja vojakov v konkretnem primeru, malomarna presoja pogojev za izvajanje konkretnih vojaških vaj ter vztrajanje pri nadaljevanju izvajanja vaj v okoliščinah, ko je bil tožnik zaradi prevelikih telesnih naporov in zaradi temperaturne pregretosti preutrujen oziroma telesno in duševno izčrpan.
Pravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oziroma ta sploh ni bil postavljen), je utemeljen.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev (ampak je prišlo do prenosa dejavnosti vzdrževanja na podlagi odločitve organa lokalne oblasti), je potrebno šteti, da so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo utemeljeno nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, in je njegov tožbeni zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
določenost zahtevka - primernost izvršilnega naslova
Zahtevek na gradbenem področju mora biti tak, da ga je mogoče izvršiti v tehničnem in gradbenem smislu. Pomanjkljiv je zahtevek: „omogočiti dostop po novih stopnicah“.
Tuji nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanje je M.O., ki je umrl kot pripadnik Armade BIH, očitno štel za zavarovanca in mu je obdobje, prebito v vojski, upošteval v pokojninsko dobo. Skladno s 1. odstavkom 254. člena ZPIZ/92 pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pri zavodu uveljavi oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana. Ker je bil pokojni M.O. nazadnje zavarovan v BIH, niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine.
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je potrebno šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do plače v višini, kot mu jo zagotavlja kolektivna pogodba.
ZOdv člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZOR člen 47, 48, 49, 105, 107, 107/1, 107/2, 109, 110, 461, 461/2, 47, 48, 49, 105, 107, 107/1, 107/2, 109, 110, 461, 461/2. URS člen 22, 22. ZPP člen 8, 213, 213/1, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 213, 213/1, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 1060, 1060. Tarifa o odvetniških storitvah člen vsi, vsi.
plačilo storitev odvetniškega zastopanja - plačilo pavšala - plačilo glede na uspeh - teorija realizacije pogodbe - načelo afirmacije - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Določilo drugega odstavka 461. člena ZOR, ki je veljalo v času sklenitve v tej pravdi obravnavanega sporazuma, je odvetniku in pooblaščencu prepovedovalo dogovor, da si izgovori delež zneska, prisojenega njegovemu naročitelju. Čeprav je bila določba umeščena med določila, ki so urejala prodajno pogodbo, ni bilo dvoma o tem, da je navedeno določilo pomenilo prepoved, ki se je nanašala na določanje nagrade za opravljanje naročila z izrecno sankcijo ničnosti.
Iz povedanega zato lahko sledi le sklep, da je bila izgovorjena določba o odstotkovni nagradi v sporazumu z dne 20.01.1993, nična. Prvostopno sodišče se bo moralo zato v novem sojenju izjasniti glede vprašanja dopustnosti konvalidacije ničnega pravnega posla in v tej zvezi preučiti, ali obstojijo razlogi za izjemo v smislu teorije realizacije pogodbe s strani obeh pogodbenikov in načela afirmacije, kakor so opredeljeni v drugem odstavku 107. člena ZOR.
SKPgd člen 43, 43/3, 52, 52/3. Kolektivna pogodba časopisne, informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 46, 46/3.
plača – osnovna plača – provizija – stroški prevoza – službena pot – kilometrina
Ker je bila osnovna plača tožečih strank v pogodbi o zaposlitvi določena v odvisnosti od delovnega mesta, na katero sta bili razporejeni, mesečne realizacije prodaje ter odstotka provizije, je tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije glede na doseženi promet (poleg osnovne plače) neutemeljen.
Tožeči stranki za prevoz na teren nista uporabljali svojega osebnega avtomobila, ampak sta se vozili skupaj s sodelavci, tako da jima dejanski stroški v višini kilometrine niso nastajali. Iz tega razloga, pa tudi ker delo na terenu po pogodbi o zaposlitvi ne predstavlja službene poti, tudi tožbeni zahtevek za povračilo stroškov prevoza ni utemeljen.
Materialna imuniteta izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka naperila zoper toženo stranko kot sodnico.
denacionalizacija - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSM0020578
ZOR člen 214, 214. ZDen člen 72, 72. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - neupravičena pridobitev - čista obogatitev in prikrajšanje - odškodnina - opozorila sodišča druge stopnje
Neupoštevanje napotil višjega sodišča, danih v predhodnem sklepu o razveljavitvi, glede na posledično nepravilnost odločitve že samo po sebi predstavlja procesno kršitev po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
V obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje je potrebno ugotoviti čisti obseg obogatitve na strani toženke in čisti obseg prikrajšanja na strani tožnikov, ki zahtevata ugotovitev vrednosti tržne najemnine stanovanj in poslovnih prostorov, ki bi tožnikoma šla v skladu z njunim solastniškim deležem ter stroškov upravljanja, vzdrževanja in davščin, ki bi jih morala tožnika plačati v primeru, če bi prostore oddajala v najem (najemodajalec mora namreč od prejete najemnine odvesti davke in torej ne prejme čiste vrednosti najemnine). Prikrajšanje tožnikov oziroma obogatitev toženke tudi v primeru, če bi toženka dejansko uporabljala vse prostore, ne bi bi bilo večje oziroma manjše od vrednosti tržne najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, vzdrževanja in za davščine iz prejete najemnine. Sodišče sicer ne odmerja davka, a ga je pri ugotavljanju čiste vrednosti prikrajšanja oziroma obogatitve dolžno upoštevati, saj je plačevanje davka zakonska obveznost vsakega najemodajalca.
ZZVZZ člen 28, 29, 31, 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 159, 158/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/5. OZ člen 378, 378/1.
refundacija nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela – delna invalidska pokojnina
Kljub temu da je bila zavarovancu (delavcu tožnika) z dokončno odločbo priznana pravica do dela v krajšem delovnem času od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, je tožnik (delodajalec zavarovanca) upravičen do refundacije izplačanega denarnega nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni od toženca, ker je bilo s pravnomočno odločbo toženca odločeno, da je zavarovanec (delavec tožeče stranke) začasno nezmožen za delo (za polni delovni čas), delavec oziroma zavarovanec pa tudi ni pričel delati s krajšim delovnim časom, oziroma o krajšem delovnem času ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - vrednost spornega mejnega prostora
Primarni kriterij za urejanje meje je po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ močnejša pravica. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravno veljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje) ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Sodišče mora tako najprej ugotoviti staro mejo, oprto na pravico mejašev, nato pa ali se je premaknila in zakaj oziroma ali za premik obstaja pravna podlaga, ali pa je posledica samovoljnega ravnanja enega od mejašev. Ob tem pa mora upoštevati omejitev določeno v tretjem odstavku 77. člena SPZ, ki sodišču v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, dovoljuje, da uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.
Izročitve listin, s katerimi bi zavarovanec v upravnem postopku dokazoval obstoj pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni mogoče zahtevati pred delovnim sodiščem in je takšno tožbo potrebno zavreči.
ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3. ZOFVI člen 59. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - ravnatelj - razrešitev
Ker je bila tožnica utemeljeno razrešena zaradi nezakonitega ravnanja v zvezi z neupoštevanjem pravil in postopkov pri javnih naročilih in razpisih delovnih mest, kar je povzročilo, da ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela oziroma funkcije ravnatelja, ji je tožena stranka zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca je bila predvidena s kolektivno pogodbo, ki je veljala v času, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere nezakonitost je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zato je upravičena do pogodbene kazni.
Oporoka je res strogo obličen enostranski pravni posel za primer smrti, vendar je lahko tudi samo delno veljavna, oziroma neveljavna samo v tistem delu, ki ne izpolnjuje pogojev obličnosti.
ZDR člen 30, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije člen 58.
povračilo stroškov v zvezi z delom – minimum pravic
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je treba šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje, kot mu jih zagotavlja kolektivna pogodba.
ZKZ člen 19, 22, 19, 22. ZPP člen 184, 184/3, 339, 339/2, 339/2-14, 184, 184/3, 339, 339/2, 339/2-14.
kmetijska zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - oblika vročitve sprejema ponudbe - sprememba tožbe
Sodišče je v celoti verjelo tožniku, da je ta osebno vročil sprejem ponudbe toženki. Iz izpovedbe tožnika in njegovih navedb v vlogah namreč izhaja, da je izročil toženki sprejem ponudbe isti dan kot upravni enoti in da so mu tam svetovali, naj osebno vroči toženki sprejem ponudbe.
Pritožbi ni pritrditi, da je vsak drug sprejem ponudbe, razen priporočene pošiljke, neveljaven, saj taka določba tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih ne izključuje drugačne zanesljive vročitve (tudi osebne) sprejema ponudbe.