nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
postopek prisilne likvidacije – razlogi za začetek likvidacijskega postopka – razlog za začetek stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov
Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke, ker je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo (149. OZ), saj je prišlo do trčenja med osebnim vozilom in peško, zato se domneva, da škoda izvira iz te nevarne stvari, če se ne dokaže nasprotno (149. člen OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003918
ZKP člen 371, 371/1-9, 372, 372-1, 372-4, 420,420/2. KZ člen 26. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - posredni storilec - poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
trditveno in dokazno breme – pooblastilo po zaposlitvi
Trditveno in dokazno breme tožeče stranke je odvisno od ugovorov tožene stranke. Glede na to, da so trditve tožeče stranke, ki so bile natančnejše substancirane v predloženih računih in podpisanih delovnih nalogih, zadoščale za ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka svoje obveznosti iz podjemne pogodbe izpolnila, tožena pa ne, se je trditveno in dokazno breme prevesilo na toženo stranko, ki pa ga ni zmogla.
Pravnomočna odločitev o pravdnih stroških ne more v ničemer vplivati na odločitev o stroških začasnega zastopnika oziroma založitvi predujma za njegove stroške, ki jih mora kriti tožeča stranka.