KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23635
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 83, 148, 320, 340, 340/2, 342, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 23.KZ člen 25.
pravica do sodnega varstva - nepristranskost sodišča - izločitev - zahteva za izločitev sodnika - izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - pisna izjava policiji - policijsko varovanje - policijsko pridržanje - dokazni postopek - glavna obravnava - zaslišanje priče - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju - pouk obdolžencu o procesnih pravicah - pripombe strank na izvedene dokaze - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Pri presoji vpliva nedovoljenega dokaza na nepristranskost sodnikove odločitve je sodišče dolžno najprej ugotoviti, za kateri konkreten dokaz gre, oceniti, ali je ta nedovoljen, kakšna je njegova vsebina in ali bi bila tudi brez tega dokaza sprejeta povsem enaka odločitev.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih v obtožnem predlogu predlaga upravičeni tožilec, saj tudi te predloge presoja v skladu s standardi, ki so se oblikovali pri odločanju o dokaznih predlogih.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18304
ZAzil člen 2, 2/2-8, 29, 29/4, 39, 39/3. ZUS-1 člen 14, 14/1, 77, 107, 107/2. ZUS člen 16, 16/1. ZPP člen 339, 339/2-10.
upravni spor - načelo kontradiktornosti - glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje - izvedba glavne obravnave - azil - bistvena kršitev določb postopka
Glede na načelo o kontradiktornem postopku v upravnem sporu in ker so tožniki v tožbi predlagali glavno obravnavo ter ker je tožena stranka že tretjič izčrpno obravnavala okoliščine konkretne azilne zadeve, ki so ostale tudi po tem nerazčiščene, je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo sprejeti predlog tožnikov za razpis glavne obravnave in ne odpravljati odločbe tožene stranke in ji ponovno vračati zadevo v nov postopek, saj mu je določba 3. odstavka 39. člena ZAzil nudila podlago, da v konkretnem primeru v zvezi z napovedanimi okoliščinami samo reši stvar.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - dokazni predlog v pritožbi - pravice obrambe - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - pravočasnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi uveljavljana nova dejstva in novi dokazi niso samostojni pritožbeni razlog, temveč so le sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v izpodbijani sodbi ugotovljenega dejanskega stanja.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54.ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 358, 358-4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - bistvena kršitev določb postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bi bilo pri presoji revizijskega sodišča mogoče upoštevati spremembo dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave le, če bi revident izrecno uveljavljal bistveno kršitev določb postopka v zvezi s tem, t. j. relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP ali celo absolutno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker tožena stranka nobene od teh kršitev ne uveljavlja (splošno revizijsko sklicevanje na 2. točko 1. odstavka 370. člena ZPP ne zadošča), revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega ni smelo in moglo preizkusiti. Sodišče druge stopnje je med drugim ugotovilo, da v pogodbi o zaposlitvi ni bilo izrecno navedenega razloga za zaposlitev tožnika za določen čas in da je tožena stranka imela potrebo po delu, ki ga je opravljal tožnik, za nedoločen čas. Sledi zaključek o tem, da ni obstajal začasno povečan obseg dela, torej eden od zakonsko določenih razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ki ga je tožena stranka sicer navedla v prejšnji pogodbi o zaposlitvi tožnika za določen čas. Že ta zaključek po določbi 54. člena ZDR zadošča za presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev, da je med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
sprememba delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi
Če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je delavec zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov. Tožnica je pravice iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z delodajalcem prenosnikom, zadržala kljub temu, da je z delodajalcem prevzemnikom podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Te pogodbe ji glede na univerzalno pravno nasledstvo pri spremembi delodajalca sploh ne bi bilo treba podpisati.
invalidska pokojnina - invalid I. kategorije - mnenje invalidske komisije
Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - poziv na delo - neopravičen izostanek z dela
Tožena stranka je s tem, ko je tožnico pozvala nazaj na delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, izpolnila svojo obveznost, ki ji je bila naložena s pravnomočno sodbo. Tožnica se na poziv ni odzvala in za to ni navedla utemeljenih razlogov. Njeno ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
Pritožbeni razlog v smislu 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerimi bi dokazal svoje trditve o odstopu od sodne prakse in o neenotni sodni praksi.
Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ne navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niti ni tega ugotovilo vrhovno sodišče, poleg tega pa tudi ni neenotnosti v praksi sodišč druge stopnje, je bilo potrebno pritožbo zavrniti.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavca na delo - ponudba ustreznega dela - prenehanje delovnega razmerja
V primeru odklonitve ponujenih del pri drugem delodajalcu delavcu preneha delovno razmerje šele v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavca na delo - ustreznost delovnega mesta - prenehanje delovnega razmerja
Za presojo zakonitosti prevzema delavca na delo k drugemu delodajalcu je pomembna tudi dejanska ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca prevzemnika in dejanska možnost opravljanja dela.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba sodišča druge stopnje ne obravnava problema, kdaj delavec lahko razpolaga s svojo terjatvijo iz delovnega razmerja. V pritožbi citirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je bilo odločano o tej problematiki, zato ne moreta dokazovati odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 238/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Kadar zavarovanec ni navzoč na seji zdravniške komisije, ki je odločala o zaključku (ali nepodaljšanju) bolniškega staleža, mora ravnati v skladu z njenim mnenjem šele od dneva prejema mnenja dalje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki jo pritožnik navaja v dokaz, da gre za odstop od sodne prakse, je bila sprejeta na podlagi takrat veljavne zakonodaje (ZDR90 in ZPIZ). Sedaj veljavna zakonodaja se je bistveno spremenila tudi glede pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev. Zato ni nujno, da je sodna praksa po prejšnjih predpisih še vedno uporabna tudi po novih.
Ker je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne izpolnjuje pogojev niti iz 2. niti iz 3. alinee 1. odstavka 55. člena ZPIZ. Tožnica namreč ni dosegla predpisane starosti 58 let (citirana 3. alinea), starost 45 let (citirana 2. alinea) pa kot razlog za nezagotovitev poklicne rehabilitacije sploh ne pride v poštev, saj je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo tudi brez poklicne rehabilitacije - z upoštevanjem določenih omejitev pri takem delu.
Tožnik je bil po poklicu strojni ključavničar, zato pri delodajalcu prevzemniku delovno mesto čistilca ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Pri tožniku ni šlo le za "dobro vero", temveč za zavestno odločitev, da se ne bo ravnal po mnenju zdravniške komisije, ampak bo "tvegal" v upanju, da mu bo bolniški stalež podaljšan. Takšna "dobra vera" ne pomeni upravičenega razloga za odsotnost z dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VS4002534
URS člen 25. ZUstS člen 43, 44, 105. ZPP člen 105a, 367, 367/1, 384, 384/1.
postopek izdaje plačilnega naloga v gospodarskem sporu - pritožba – napoved pritožbe – plačilo sodne takse – dokaz o plačilu sodne takse – protiustavnost zakonske določbe – odločba Ustavnega sodišča – učinki razveljavitve zakona na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – dovoljenost revizije
Določbo 44. člena ZustS je treba razumeti tako, da (praviloma, če ni s posebnim zakonom določeno drugače) razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Zato pa v zvezi z vloženo revizijo predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočen sklep sodišča druge stopnje.