• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VDS sodba Pdp 1725/2004
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03210
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - odpovedni razlog
    Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

    redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

    saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

    pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

    tožnice.

     
  • 42.
    VSL sklep I Cpg 1086/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05656
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 168, 168/6, 168, 168/6.
    vračunanje obresti in stroškov - sprememba tožbe - oprostitev plačila sodne takse - samostojni podjetnik
    Uporaba instituta vračunavanja obresti in stroškov po 313. členu ZOR

    ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj uporabo možnosti

    vračunavanja, ki jo zakon dopušča.

    6. odst. 168. člena ZPP dopušča možnost oprostitve plačila sodnih

    taks za vloge iz 1. odst. 105.a člena ZPP, tudi za podjetnika

    posameznika, v kolikor nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne

    more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

     
  • 43.
    VSK sklep I Cp 763/2005
    23.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01151
    ZZK-1 člen 245, 245.
    zaznamba
    Po 245. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Da je vložena izbrisna tožba so predlagatelji v zemljiškoknjižnem postopku dokazali z listino, saj so predlogu za vpis priložili kopijo tožbe, ki je vložena pri Okrožnem sodišču v K.

    Sodišče prve stopnje je glede na takšno listino, ki je bila priložena predlogu za vpis zaznambe, pravilno odločilo, ko je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe pri spornih nepremičninah. O tem, ali je izbrisna tožba utemeljena ali ne, bo moralo odločiti šele pravdno sodišče v pravdnem postopku in če bo ugotovilo, da izbrisna tožba ni utemeljena, se bo zaznamba tega vpisa v zemljiški knjigi izbrisala.

     
  • 44.
    VSL sklep IV Cp 1970/2005
    23.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51340
    ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 268, 40, 40/1, 44, 44/1, 268. ZPP člen 94, 98, 94, 98. ZBPP člen 37, 37/3, 37, 37/3.
    pooblastilo - začasna odredba - sklep o izvršbi - izvršilno sredstvo
    Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

    je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

    zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

    organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

    predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

    člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

    pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

    razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

    katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

    izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

    za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

    ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

    pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

    zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

    pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

    predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

    sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

    ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

    pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

    podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

    predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

    odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

    podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

    treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

    varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

    določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

    dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

     
  • 45.
    VDS sodba Pdp 334/2004
    23.6.2005
    delovno pravo
    VDS03634
    ZDPra člen 3, 3/1, 7, 7/1, 41, 3, 3/1, 7, 7/1, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    procesno vprašanje - državni pravobranilec - strokovni sodelavec
    Višji strokovni sodelavec na državnem pravobranilstvu RS, ne more

    zastopati tožene stranke (RS) na glavni obravnavi, saj po določbi

    1. odstavka 3. člena ZDPra ne more opravljati nalog

    pravobranilstva, med katere spada tudi zastopanje RS pred sodišči

    (1. odstavek 7. člena ZDPra). Višji strokovni sodelavec na

    državnem pravobranilstvu lahko skladno z 41. členom ZDPra

    izdeluje osnutke pravnih mnenj, ki jih daje državni

    pravobranilec, izdeluje osnutke vlog, ki jih vlaga državni

    pravobranilec ter opravlja druge naloge po navodilu državnega

    pravobranilca, ni pa mogoče višjega strokovnega sodelavca

    pooblastiti za zastopanje pred sodišči, kot npr. pomočnika

    okrožnega državnega pravobranilca.

     
  • 46.
    VSL sodba I Cpg 1407/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo - transportno pravo
    VSL07427
    ZPPCP člen 34, 34. ZOR člen 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/1, 659/2, 670, 670/1.
    mednarodni prevoz blaga po cesti - cestni prevoz - plačilo prevoza
    Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

     
  • 47.
    VSL sodba in sklep I Cpg 288/2003
    23.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05652
    ZOR člen 126, 126/3, 126, 126/3.
    razdrtje pogodbe - razveza pogodbe
    Pogodba se tudi ne šteje za razdrto, saj tožeča stranka ni zatrjevala

    dejstev, ki bi ustrezala dejanskim stanovom, v katerih se pogodba po

    zakonu šteje za razdrto (3. točka 126. člena ZOR).

     
  • 48.
    VDS sklep Pdp 852/2005
    23.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03218
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 270, 270/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/3, 83, 83/2, 177, 177/3.
    delovno razmerje - začasna odredba - zagovor
    V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor

    pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s

    polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje

    odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne

    izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,

    tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni

    verjetno izkazana.

     
  • 49.
    VSL sodba I Cp 3120/2005
    23.6.2005
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL51227
    ZPP člen 278, 278/1, 287, 287/2, 278, 278/1, 287, 287/2. ZMed člen 26, 26.
    odgovor na tožbo - obrazloženost - zamudna sodba - sklep o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do popravka in do odgovora - pojem
    Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izdalo zamudno sodbo,

    moralo pa bi tako odločiti, ker tožena stranka po mnenju pritožnice

    ni vložila obrazloženega odgovora na tožbo, ni utemeljen. Tožena

    stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, ki povsem zadošča

    procesnemu standardu obrazloženosti vloge iz določbe 278. člena ZPP,

    po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, da tožena

    stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, priloženi pa morajo biti le

    tiste potrebne listine in le tisti potrebni dokazi, s katerimi se

    ugotavljajo dejstva, ki jih tožena stranka navaja v odgovoru. Tej

    zakonski zahtevi v konkretnem primeru ustreza navedba

    pravnorelevantnih trditev, s katerimi tožena stranka spodbija trditve

    tožeče stranke in tožbeni zahtevek postavljen v tožbi. Takšne

    pravnorelevantne trditve, s katerimi je tožena stranka nasprotovala

    tožbenemu zahtevku in podala razloge o neobstoju potrebnih zakonskih

    pogojev za utemeljenost tožničinega zahtevka za objavo odgovora

    oziroma popravka spornega časopisnega članka, odgovor na tožbo

    vsebuje. Vsebina in narava predmetnega spora, ko se obravnava

    pravotvornih okoliščin osredotoča na presojo objavljenega članka in

    vsebino zahteve po odgovoru in popravku (katera pa je že predložila

    tožeča stranka skupaj s tožbo), pa nista terjali večje dokazne

    aktivnosti tožene stranke, kot izhaja iz njenega odgovora na tožbo.

    Sodišče prve stopnje sicer res ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo

    dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in predlagane priče in

    za vpogled v celotni kazenski spis, kot to zahteva določba 2.

    odstavka 287. člena ZPP, vendar pa takšna procesna pomanjkljivost v

    konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost spodbijane

    odločbe. Kot že zgoraj omenjeno, je v konkretnem primeru odločilna

    presoja spornega časopisnega članka in pisne zahteve po objavi

    odgovora in popravka, ki jo je tožeča stranka naslovila na toženo

    stranko. Upoštevaje pravno odločilno dejstveno podlago spornega

    predmeta, ki je razvidna iz omenjenih dveh listin, potreben

    materialnopravni okvir spora, vsebovan predvsem v določbi 26. člena

    Zakona o medijih (v nadaljevanju: Zmed), ni terjal razčiščevanja

    spornih dejstev z zaslišanjem pravdnih strank in prič ter vpogledom v

    kar celotni kazenski spis, temveč je zadostovala le presoja ali

    vsebina tožničine zahteve glede na vsebino samega članka izpolnjuje

    kriterije iz navedene zakonske določbe (kar bo sicer natančneje

    obrazloženo še v nadaljevanju te pritožbene odločbe). Takšen obseg

    dokazne ocene je bil opravljen tudi v skladu z določbo 35. člena

    Zmed, po kateri se obravnava o tožbi za objavo popravka omeji na

    obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčevea

    dolžnost objave popravka.

    Po 42. členu Zmed gre za pravico do odgovora na objavljeno obvestilo

    tedaj, ko je potrebno zadostiti javni koristi po objektivnem

    vsestranskem in pravočasnem informiranju kot enem od nujnih pogojev

    nastanka demokratičnega odločanja v javnih zadevah in v zvezi s tem

    potreba po varstvu političnega in ne zasebnopravnega statusa.

    Vsebina zakonsko predvidene pravice do popravka objavljenega

    obvestila ni podajanje svojih sodb, mnenj ali stališč in kakršnihkoli

    trditev o katerihkoli dejstvih, temveč le tistih, s katerimi se

    popravljajo zatrjevana napačna ali neresnična dejstva oziroma

    navedbe v objavljenem besedilu ter navajanje le tistih okoliščin in

    dejstev, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja

    bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (že cit. določba

    4. odstavka 26. člena Zmed, ki podaja definicijo izraza popravek).

    Pri slednjem ne gre torej za takšne trditve, ki ničesar, kar je

    napisano ne spodbijajo, kot tudi ne trditve, ki se nanašajo na

    vsebinsko samostojno trditev, ki ničesar, kar je napisano, ne

    dopolnjujejo temveč predočajo neko novo okoliščino, katera pa celo ni

    bila sestavni del dogajanja, na katerega se opis v obvestilu nanaša.

    Pravica do popravka s svojo opisano korektivno funkcijo potiska vse

    drugačne zahteve po objavi trditev in pojasnil prizadetih oseb na

    področje objav v rubrikah, kot so pisma bralcev in podobno, in torej

    ne zagotavlja opisanega sodnega varstva.

     
  • 50.
    VSL sklep III Cp 558/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49747
    ZIZ člen 76, 76.
    ustavitev izvršbe - izpolnitev obveznosti
    Pritoženo sodišče še opozarja na uveljavljeno stališče sodne prakse,

    po katerem mora izvršilno sodišče obvestilo banke, da je upnika v

    celoti poplačala v skladu s sklepom o izvršbi, poslati upniku. Če ta

    ne odgovori, se šteje, da je v celoti poplačan in v tem primeru izda

    sodišče sklep o ustavitvi. V primeru, da upnik odgovori, da ni v

    celoti poplačan, pa bo na njem dolžnost, da to z ustreznim obračunom

    dokaže.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 1596/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50935
    SZ člen 31, 31/1, 31/3, 33/2, 31, 31/1, 31/3, 33/2.
    vzdrževanje televizijskega kabelskega sistema
    V konkretnem primeru so pravno odločilne naslednje okoliščine:

    - ali gre pri napeljavi kabelskega sistema za redno upravljanje, za

    katerega je potrebna le večina sostanovalcev, ali za izredno

    upravljanje, zaradi česar je potrebno soglasje vseh solastnikov

    (31. člen Stanovanjskega zakona-SZ, Ur. l. RS, št. 18/91 s

    spremembami); nadalje, ali gre za skupno napravo, ki sicer služi

    le posameznim stanovanjem, tako da bremenijo stroški upravljanja

    zgolj lastnike teh stanovanj (drugi odstavek 33. člena SZ);

    - ali je toženec dal soglasje k napeljavi kabelskega sistema in ali

    kabelski sistem, če ni dal soglasja, kljub temu uporablja (kot to

    zatrjuje tožeča stranka);

    - ali je tožeča stranka založila stroške vzdrževanja iz svojih

    lastnih sredstev (le v tem primeru je tožeča stranka kot upravnik

    aktivno legitimirana; 29. člen SZ).

     
  • 52.
    VSL sodba in sklep I Cp 2200/04
    22.6.2005
    obligacijsko pravo - denacionalizacija
    VSL51127
    ZDEN člen 33, 33/2, 88, 88/2, 33, 33/2, 88, 88/2.
    ničnost pravnega posla - dolžnost vrnitve
    Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

    je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

    služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

    denacionalizacije.

     
  • 53.
    VSL sklep II Cp 2882/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50218
    ZZK-1 člen 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3, 86, 86/1, 86/2, 88, 90, 90/1, 90/2, 90/3.
    zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba zastavne pravice
    Za izdajo sklepa na podlagi 86. in 88. člena ZZK-1 ni pogoj

    pravnomočnost sklepa o izvršbi.

     
  • 54.
    VSL sklep II Cp 2115/2004
    22.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50200
    ZOR člen 112, 112. ZD člen 138, 138.
    dedovanje
    Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

    svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

    katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

    dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

    splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

    pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

    pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

    mogoče upoštevati.

     
  • 55.
    VSL sklep I Cp 3040/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50352
    SPZ člen 67, 67. SZ-1 člen 51, 51.
    motenje posesti
    Motilno ravnanje je naročil odbor lastnikov večstanovanjske hiše.

    Pasivno legitimirani v motenjski pravdi so v tem primeru vsi

    solastniki hiše.

     
  • 56.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 57.
    VSL sklep III Cp 1592/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48540
    ZIZ člen 15, 20, 20/3 20/4, 15, 20, 20/3 20/4. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    zapadlost terjatve - notarski zapis
    Terjatev iz notarskega zapisa mora biti zapadla in dokazana na enega

    izmed načinov, določenih v tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZIZ

    v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega

    predloga. Za presojo zapadlosti terjatve je torej relevanten trenutek

    odločanja izvršilnega sodišča, ne pa trenutek vložitve izvršilnega

    predloga.

     
  • 58.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 60.
    VSL sklep III Cp 2993/2005
    22.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49758
    ZPP člen 313, 429, 313, 429.
    rok za pravno sredstvo - motenje posesti
    30-dnevni rok za vložitev izvršilnega predloga na podlagi sklepa o

    motenju posesti začne teči od dneva pravnomočnosti. Rok za

    prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od vročitve sklepa dolžnika.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>