• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 14
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sodba II Cp 1502/2004
    22.6.2005
    stanovanjsko pravo - lastninjenje
    VSL50024
    SZ člen 111, 112, 158, 111, 112, 158, 111, 112, 158. ZODPM člen 14, 14/2, 14, 14/2.
    lastninjenje stanovanj - tožba na izpraznitev stanovanja - pravna sposobnost
    Zavod RS za blagovne rezerve je v času uveljavitve Stanovanjskega

    zakona kot Republiška direkcija za blagovne rezerve deloval kot

    organizacija v sestavi Ministrstva za trgovino, vendar pa je bil

    kljub temu tudi v tistem obdobju samostojna pravna oseba, saj mu je

    takšen status podelil sam zakon (prim. 2. odstavek 14. člena Zakona o

    organizaciji in delovnem področju republiške uprave), zato je kot

    imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na podlagi 112. člena

    SZ le-ta (in ne Republika Slovenija po 111. členu SZ) postal lastnik

    spornega stanovanja.

     
  • 62.
    VSL sklep I Cp 2862/2005
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50564
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1, 105a, 105a/1, 105a/2, 180, 180/1.
    tožba - sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse
    Opustitev predložitve dokazila o plačilu dolžne sodne takse za tožbo

    predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, s katero zakonodajalec

    uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesno

    disciplino strank. Ta pomanjkljivost pa ni takšne narave, da bi

    preprečevala vsebinsko obravnavanje tožbe, zato jo je mogoče

    odpraviti le do končanega predhodnega preizkusa tožbe, to je do

    vročitve tožbe toženi stranki v odgovor (1. odstavek 276. člena ZPP).

     
  • 63.
    VSL sodba in sklep II Cp 2131/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50933
    ZTLR člen 43, 43.
    ukinitev služnosti
    Ker so vsi solastniki služnega zemljišča v sporu zaradi ukinitve

    služnosti nujni sosporniki, eden izmed solastnikov služnega zemljišča

    pa v pravdi ni tožen, ni tožena prava stranka in zaradi zgrešene

    pasivne legitimacije tožbeni zahtevek na uknitev služnosti

    neutemeljen.

    V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice pa lastniki

    gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (43.

    čl. ZTLR).

     
  • 64.
    VSL sodba I Cpg 519/2003
    22.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05569
    ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3. ZPP člen 286, 286/1, 286, 286/1.
    zastaranje - pravočasnost
    V konkretnem primeru je imela tožena stranka možnost uveljavljati

    ugovor zastaranja le še na prvem naroku za glavno obravnavo.

     
  • 65.
    VSL sklep I Cp 2208/2004
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50605
    ZTLR člen 79, 79.
    motenje posesti
    Posestna tožba je dajatvena tožba in tudi sklep sodišča, s katerim se

    odloča o posestnem varstvu, mora biti dajatven, saj se z njim

    uresničuje posestno varstvo (79. člen ZTLR).

     
  • 66.
    VSL sklep II Cpg 537/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05580
    ZIZ člen 42, 42. ZPP člen 116, 116.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje
    Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je

    opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki

    (primerjaj 1. odstavek 116. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz

    tega po prepričanju sodišča druge stopnje logično izhaja, da napak,

    za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče,

    ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje. S tem,

    ko dolžnik navaja, da sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, namreč

    zatrjuje, da ni bil v zamudi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo

    pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi.

     
  • 67.
    VSL sklep III Cp 1592/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48540
    ZIZ člen 15, 20, 20/3 20/4, 15, 20, 20/3 20/4. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    zapadlost terjatve - notarski zapis
    Terjatev iz notarskega zapisa mora biti zapadla in dokazana na enega

    izmed načinov, določenih v tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZIZ

    v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega

    predloga. Za presojo zapadlosti terjatve je torej relevanten trenutek

    odločanja izvršilnega sodišča, ne pa trenutek vložitve izvršilnega

    predloga.

     
  • 68.
    VSL sklep III Cp 2993/2005
    22.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49758
    ZPP člen 313, 429, 313, 429.
    rok za pravno sredstvo - motenje posesti
    30-dnevni rok za vložitev izvršilnega predloga na podlagi sklepa o

    motenju posesti začne teči od dneva pravnomočnosti. Rok za

    prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od vročitve sklepa dolžnika.

     
  • 69.
    VSL sklep II Cp 3085/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50022
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. SPZ člen 15, 15/2, 24, 24/1, 24/2, 15, 15/2, 24, 24/1, 24/2.
    začasna odredba - posest
    Ker SPZ pojma posesti pravice ne pozna in pravica ne more biti objekt

    posestnega varstva, tožeča stranka pa z dajatvenim zahtevkom zahteva,

    naj se toženi stranki prepove posegati v "posest pravice

    distribucijskega signala TV Šiška", njena terjatev že iz tega razloga

    ni verjetno izkazana.

     
  • 70.
    VSL sodba II Cp 1449/2004
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50031
    ZOR člen 173, 177/3, 200, 200/1, 203, 173, 177/3, 200, 200/1, 203.
    odškodnina - objektivna odgovornost - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Spuščanje po vrvi iz helikopterja, ki lebdi na višini 25 m, je

    nevarna dejavnost. V ravnanju tožnice (policistke specialke), ki je

    vrv potem, ko je bila bolečina v roki zaradi hitrega spuščanja

    prehuda, hkrati pa je bila pod vplivom močnega strahu zaradi nevarne

    situacije, izpustila (namesto, da bi jo prijela še z drugo roko),

    pritožbeno sodišče ne vidi soprispevka tožnice k nastali škodi.

    Pravična odmera odškodnine 38-letni tožnici za pretrpljene in bodoče

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi

    fizičnih posledic nezgode (posledice pretresa možganov, delna

    ohromelost po desni strani, lažja zavrtost vratne hrbtenice in prsne

    hrbtenice) in hudih psihičnih posledic (porušenje psihičnih

    kompenzacijskih mehanizov), zaradi katerih je pri tožnici podano

    trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 50 %, znaša 10,500.000,00

    SIT.

     
  • 71.
    VSL sklep I Kp 1669/2004
    22.6.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22667
    KZ člen 134, 134/1, 134, 134/1. ZKP člen 17, 329, 364, 364/7, 17, 329, 364, 364/7.
    materialno pravo
    Pravno pomembna dejstva, ki so bistvena za izdajo odločbe, morajo

    biti ugotovljena po resnici in popolnoma. Zato mora sodišče, v

    kolikor je verjetno izkazano, da je lahko prišlo do hude telesne

    poškodbe zaradi drugega dogodka in ne ravnanja obtoženega, izvajati

    dokaze, da to verjetnost potrdi (ugotovi) ali izključi.

     
  • 72.
    VSL sodba I Cp 1736/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50385
    ZOR člen 919, 919.
    nezgodno zavarovanje - devizna klavzula
    Z določbama 1. in 2. odst. 919. člena ZOR je določen izpolnitveni rok

    zavarovalnici. Če ta ne plača odškodnine ali pogodbeno dogovorjene

    zavarovalnine v 14-ih dneh od izpolnitve predpostavk iz 1. oziroma 2.

    odst. 919. člena ZOR, pride zavarovalnica v dolžniško zamudo (324.

    člen ZOR). Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju namreč

    nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom

    o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih

    presoditi, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine ob obvestilu

    o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze,

    na podlagi katerih mora zavarovalnica kot dober strokovnjak v smislu

    2. odst. 18. člena ZOR ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti.

    Dokazno breme o obstoju okoliščin iz 2. odst. 919. člena, zaradi

    katerih naj ne bi bila zavarovalnica v zamudi s svojo izpolnitvijo,

    je na njeni strani.

     
  • 73.
    VSL sodba II Cp 2677/2005
    22.6.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50268
    ZOR člen 200, 200. OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - strah - pravno priznana škoda
    Sodišče je ugotovilo, je tožnik utrpel strah, ki je porušil njegovo

    duševno ravnotežje za dalj časa glede na to, da je obstajala možnost,

    da bo zaradi mokrega mostu in nasproti prečno drsečega vozila, tožnik

    skupaj z družino padel v reko. Gre nedvomno za okoliščine, ki tudi

    objektivno utemeljujejo nastanek strahu pri tožniku in ki so

    povzročile tudi dalj časa trajajoče porušenje psihičnega ravnovesja.

    Strah je čustvo, ki se sproži pod vplivom zunanjih okoliščin in

    pomeni izraz človekove negotovosti pred neznanim. Zato tudi ni

    pomembno, kakšna je bila v konkretnem primeru hitrost vozil kot tudi

    ne ali se je na koncu tožnikovo vozilo vendarle le dotaknilo ograje

    in ni zgrmelo v reko. Bistveno je, da je tožnik ob nastanku v naprej

    nedvomno nepričakovane situacije in hipnem nenadzorovanem premikanju

    vozila proti robu mostu oziroma mostni ograji pomislil, da bo vozilo

    zgrmelo v reko in v zvezi s tem nedvomno čutil hud strah zaradi

    možnosti nastanka najhujšega izzida trčenja v konkretnem primeru, kot

    izhaja iz njegovih izpovedb, povzetih v izpodbijani sodbi.

     
  • 74.
    VSL sklep I Cp 1056/2004
    22.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50347
    ZZK-1 člen 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1, 146, 146/3, 211, 212, 212/2, 260, 260/1.
    javno dobro - zaznamba
    Za pridobitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra se zahteva

    ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega

    javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega

    občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

    Tudi v prehodnih določbah 260-1 ni predvidena možnost pridobitve

    statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe, tudi na

    grajeno javno dobro, ki se po zakonu šteje za javno dobro.

     
  • 75.
    VSL sklep III Cp 2789/2005
    22.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49745
    ZPPSL člen 111, 111/1, 143, 143/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    prekinitev izvršilnega postopka - stečaj glavnega dolžnika - ločitvena pravica
    Po določbi 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega

    postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti

    prisilne izvršbe za poplačilo terjatve, glede katerih obstaja

    izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je to

    določbo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo upnikov predlog za

    nadaljevanje postopka zavarovanja terjatve zoper pravna naslednika

    prvotnega dolžnika. Upnik se neutemeljeno sklicuje na ločitveno

    pravico in zastavno pravico. Upoštevaje specialne določbe ZPPSL lahko

    le še stečajni senat odloča tudi v zvezi s terjatvami zavarovanja z

    ločitveno pravico oziroma v zvezi s samimi ločitvenimi pravicami, če

    upnik pravočasno prijavi zavarovano terjatev oziroma ločitveno

    pravico v stečajnem postopku.

     
  • 76.
    VSL sklep III Cp 1105/2005
    22.6.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49752
    ZIZ člen 38, 38/1, 38/8, 38, 38/1, 38/8. OZ člen 378, 378/1, 378, 378/1.
    izvršilni stroški - tek zamudnih obresti
    Zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov tečejo od dneva

    izdaje sklepa o njihovi odmeri do plačila in ne od dne, ko je upnik

    plačal izvršiteljev račun oziroma od dneva izstavitve tega računa.

     
  • 77.
    VSL sklep III Cp 905/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49772
    ZFPPod člen 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4, 3, 3/4, 3/4-4, 27, 27/4.
    sklep o izvršbi - izbris iz sodnega registra - predlog za izvršbo
    Določbe ZFPPod, ki določajo osebno odgovornost družbenikov po tem

    zakonu izbrisanih družb, se nanašajo tudi na člane po tem zakonu

    izbrisane zadruge.

     
  • 78.
    VSL sklep III Cp 2221/2005
    22.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49764
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4, 38, 38/2, 76, 76/2, 194, 194/1, 194/4.
    ustavitev izvršbe - plačilo predujma
    Če je izvršba na nepremičnino ustavljena zato, ker upnik ni plačal

    predujma za izvršilne stroške, upnik ne obdrži zastavne pravice na

    nepremičnini.

     
  • 79.
    VSL sklep II Cp 1554/2005
    22.6.2005
    stvarno pravo
    VSL0050956
    SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
    motenje posesti - sodno varstvo - pravni interes
    Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega

    interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne

    namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja

    ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

    Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na

    električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno

    zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje

    v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv

    ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s

    toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno

    potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem

    predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno

    prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim

    ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega

    interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej

    nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca

    ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem

    posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot

    tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja

    motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

     
  • 80.
    VSL sodba II Cp 2554/2005
    22.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50952
    ZOR člen 281, 281/3, 281, 281/3.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Določba 3. odstavka 281. člena ZOR uzakonja pravno fikcijo, da je pri

    neodplačnih razpolaganjih dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem

    škoduje upnikom. Na takšno razumevanje zakonske določbe kaže samo

    besedilo navedene določbe, ki drugače kot predhodna določba 2.

    odstavka istega člena uporablja besedici da "se šteje", da je dolžnik

    vedel, da škoduje upnikom, in ne da se zgolj "domneva" (besedilo

    drugega odstavka). Škodovalni namen je torej ob navedeni jezikovni in

    sistemski razlagi izkazan po sili zakona in ga zato v pravdi ni

    potrebno dokazovati oziroma obstoja te uzakonjene okoliščine na

    drugi strani toženec tudi ne more izpodbiti. Zato se je sodišče prve

    stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem ali je izkazan tudi

    obdarovalčev škodovalni namen ob sklenitvi spornih darilnih pogodb, s

    katerim je v korist drugotoženke razpolagal s svojimi nepremičninami.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 14
  • >
  • >>