• Najdi
  • 1
  • od 26
  • >
  • >>
  • 1.
    VSM Sklep I Cpg 200/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00072583
    ZPP člen 488. OZ člen 82, 82/2.
    sporna dejstva med strankama - izdaja sodbe brez glavne obravnave - razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo
    Dejstva, ki so odločilna za presojo relevantnega avtonomnega materialnega prava in razlage vsebine sporne določbe ter posledično za odločitev glede utemeljenosti tožbenega zahtevka, so torej med pravdnima strankama sporna, zato ni pogojev za izdajo sodbe brez naroka v smislu določila 488. člena ZPP, četudi sta obe pravdni stranki s tem soglašali.
  • 2.
    VSL Sklep I Cpg 553/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00072071
    ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12a, 12b. ZPP člen 212, 285.
    predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - blokada transakcijskega računa - zaloge - opredmetena osnovna sredstva - možnost unovčenja - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
    Pritožnica trdi, da bi jo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva moralo predhodno seznaniti s svojim stališčem in ji omogočiti, da svoje navedbe popravi oziroma dopolni ter predloži dodatne dokaze. Vendar pa po ustaljeni sodni praksi sodišče materialnega procesnega vodstva v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse, v smislu, kot si to razlaga pritožnica, ni dolžno izvajati.
  • 3.
    VSM Sodba I Cpg 224/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00072919
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.
    prodaja električne energije - sprememba cene - višina tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
    ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v tretji točki prvega odstavka 318. člena, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil Obligacijskega zakonika (OZ) potrebna za utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo vtoževanih računov. Vprašanje, ali je tožeča stranka tudi dokazala, da je upravičena do zneska v vtoževani višini, je vprašanje izkazanosti oziroma utemeljenosti zahtevka po višini, ne pa sklepčnosti tožbe.
  • 4.
    VSC Sodba Cp 403/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00076900
    ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 2, 2/1, 185, 186, 189.
    priposestovanje - subjektivne meje pravnomočnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka
    Pravna pravila Občega državljanskega zakonika in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki so veljala v obdobju od leta 1975 do leta 1995, so določala kot (dodatni) pogoj za pridobitev stvarne služnostne pravice na podlagi priposestvovanja v primeru, da je lastnik gospodujočega zemljišča služnost dejansko izvrševal več kot 20 let, le, da lastnik služečega zemljišča temu (v tem obdobju) ni nasprotoval. Nista pa zahtevala dobre vere priposestvovalca. Za obseg pridobljene služnostne pravice na podlagi priposestvovanja odločilen (le) obseg in način oziroma dejanski način izvrševanja služnosti v (20 letni) priposestvovalni dobi.

    Oblikovanje tožbenega zahtevka in njegovo morebitno kasnejše spreminjanje pomeni procesno dejanje tožnika, ki je odraz načela dispozitivnosti pravdnih postopkov, v katerega lahko sodišče in tožena stranka posežeta samo na način in ob izpolnjenosti pogojev iz 185. in 186. člena ZPP.

    Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe zajemajo le stranke postopka, na katere se sodba nanaša (189. člen ZPP) in se ne morejo razširiti na morebitne tretje kot imetnike morebitnih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet sodbe. Zato sodba na morebitne stvarne pravice tretjih, ki niso bili stranke predmetnega sodnega postopka, ne more vplivati in učinkovati.
  • 5.
    VSM Sklep PRp 231/2023
    30.11.2023
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00071553
    ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZMV-1 člen 4, 6. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
    zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dokazi in dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - metode razlage predpisa - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - dovoljenost ravnanja - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - oblika krivde - homologacija vozil - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - načelo zakonitosti - način uporabe
    Zakonski znak prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP torej ni zgolj uporaba elektronske naprave, ampak tudi način uporabe, ki mora biti v konkretnem primeru takšen, da zmanjšuje ali bi lahko zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
  • 6.
    VSM Sklep PRp 235/2023
    30.11.2023
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00072852
    ZP-1 člen 61, 62, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
    prekoračitev hitrosti vožnje - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj dvoma - odgovornost storilca - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazna ocena verodostojnosti prič
    Glede (ne)verodostojnosti priče - storilčeve soproge pritožbeno sodišče opozarja, da je sorodstveno razmerje s storilcem vsekakor razlog za posebej pozorno presojo verodostojnosti priče, vendar pa zgolj ta okoliščina ne more biti zadosten razlog za odrekanje verodostojnosti izjave priče. Zavrnitev verodostojnosti izpovedi priče z utemeljitvijo, da naj bi zaradi sorodstvenih razmerij bila njena naklonjenost storilcu pričakovana, verodostojnost njenega pričanja pa zaradi tega bistveno zmanjšana, ni ustrezna, če razen sorodstvenega razmerja ni drugih tehtnih razlogov za dvom v verodostojnost priče.
  • 7.
    VSL Sodba PRp 680/2022
    30.11.2023
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078550
    ZCestn člen 2, 2/1, 2/1-16, 6, 6/1, 37, 37/1, 37/13, 42, 42/1, 42/1-1, 46, 46/1, 46/1-3, 50a, 50a/1. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 10.2, 10.2/4, 10.2/5, 10.2/6.
    zakonski znaki prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - vinjeta - plačilo cestnine - registrska tablica
    V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZCestn se za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta plača cestnina. ZCestn v prvem odstavku 37. člena določa, da se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM, v četrtem odstavku pa določa, da cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred ter da je elektronska vinjeta vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred. Pomen izraza elektronska vinjeta pa ZCestn opredeljuje v 16. točki prvega odstavka 2. člena in določa, da je elektronska vinjeta na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata. Elektronska vinjeta se namreč nanaša na registrsko označbo in državo registracije vozila, in čeprav je storilec imel časovno veljavno vinjeto za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo, ta ni bila izdana na registrsko označbo njegovega vozila, zato le-to ni imelo pravice do uporabe cestninske ceste.

    Splošni akt o cestninjenju zgolj natančneje predpisuje način izdaje oziroma nakup elektronske vinjete (trinajsti odstavek 37. člena ZCestn), predvsem z namenom, da bi se minimalizirale možne napake pri samem nakupu, kar pa je predvsem v korist oziroma ščiti kupca elektronske vinjete. Nikakor pa Splošni akt o cestninjenju v nobeni od svojih določb ne vzpostavlja oziroma ne določa odgovornosti za prekršek, zato so vse v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Kazenske določbe vsebuje zgolj ZCestn, in sicer določa prekrške zaradi kršitve določb o cestninjenju, v konkretnem primeru zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, ne določa pa prekrška zaradi pomot pri vnašanju podatkov pri nakupu elektronske vinjete.

    Kar se tiče podpisa potrdila za pregled vnesenih podatkov, stranka s podpisom prevzame zgolj odgovornost za pravilnost podatkov in posledice, če so podatki nepravilni. Posledica vnosa nepravilnih podatkov pa je lahko zgolj to, da vinjeta, ki jo je stranka kupila, ne bo ustrezala registrski označbi ali cestninskemu razredu vozila, ki ga vozi, zaradi česar njeno vozilo ne bo imelo pravice do uporabe cestninske ceste. S temi določbami pa Splošni akt o cestninjenju ne vzpostavlja odgovornosti za prekršek. Prekršek stranka stori šele tedaj, če s takšno vinjeto uporablja cestninsko cesto.

    Glede na to, katere evidence je prekrškovni organ dolžan voditi in vzdrževati (46. člen ZCestn), med drugim evidenco prodanih elektronskih vinjet (3. alineja prvega odstavka 46. člena ZCestn), sistem lahko opozori na napako pri nakupu vinjete zgolj v primeru, če se kupi vinjeta za registrsko označbo, za katero je že bila prodana. Ni pa v določbah ZCestn pogojev za vzpostavitev sistema, ki bi opozoril na nakup vinjete za neobstoječo registrsko številko v Republiki Sloveniji. Iz prvega odstavka 46. člena ZCestn ne izhaja, da prekrškovni organ vodi in vzdržuje tudi evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.

    Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal.
  • 8.
    VSL Sodba PRp 68/2023
    30.11.2023
    PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
    VSL00071945
    ZNB člen 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-1, 57, 57/1, 57/1-8. Odlok o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu (2021) člen 2. ZUVPNB člen 1, 2, 2/1, 2/2.
    pogoj PCT - testiranje zaposlenih - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni - pogoji za ustavitev postopka
    V 2. členu ZUVPNB, ki določa materialne pogoje za določitev prekrškovnih postopkov, na katere se nanašajo določbe tega zakona, ni naveden storilki očitan prekršek iz 8. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, zato niso podani zakonski pogoji za ustavitev postopka o prekršku zoper storilko na podlagi določb ZUVPNB.
  • 9.
    VDSS Sodba Pdp 517/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
    VDS00073500
    Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZDR-1 člen 164.
    nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
    Tožnici delovno razmerje ni prenehalo na dan podpisa Sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dne 25. 11. 2022, ampak šele 30. 11. 2022. Terjatev o nadomestilu neizkoriščenih dni letnega dopusta še ni zapadla v plačilo, saj je skladno z določbo 164. člena ZDR-1 delavec lahko upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust šele ob prenehanju delovnega razmerja. Tožnica se zato tej terjatvi ni mogla odpovedati, saj se delavec vnaprej pravici iz delovnega razmerja ne more veljavno odpovedati.
  • 10.
    VSM Vmesna sodba in sklep I Cpg 208/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00071923
    OZ člen 840. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1.
    posredniška pogodba - preklic pooblastila - preklic naročila za posredovanje - nepreklicnost odpovedi - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost za škodo - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
    V predmetni zadevi je preklic pooblastila dejansko povzročil razdrtje pogodbe s strani toženke. Tej pravici (pravici do preklica naročila - enostranski odpovedi pogodbe) se je po presoji pritožbenega sodišča toženka glede na vsebino 8. člena Pogodbe nedvoumno odpovedala, s tem pa je naročilo (pred potekom časa) postalo nepreklicno. V skladu s stališčem pravne teorije ima naročnik tudi v primeru obstoja nepreklicnega naročila pravico (npr. v primeru izgube interesa za sklenjeno pogodbo) naročilo preklicati, a z določenimi posledicami. Če se je pravici do preklica naročila odrekel, kasneje pa je naročilo kljub temu preklical (kar velja za obravnavano zadevo), preklic učinkuje kot enostranska razveza pogodbe in je posredniku odgovoren za nastalo škodo.
  • 11.
    VDSS Sodba Pdp 379/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00073400
    ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-8.
    transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - usposabljanje - začasno povečan obseg dela - diskriminacija
    Dejstvo, da je tožnica pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto Proizvodni delavec III, nato pa se izpopolnjevala za delo, ki ga je kasneje opravljala, na delovnem mestu Proizvodni delavec II (gre za bolj zahtevno delo), na zakonitost sklenjene pogodbe ne vpliva. Prav tako na zakonitost ne vpliva dejstvo, ki ga poudarja tožnica v pritožbi, da izpopolnjevanje ni trajalo natančno toliko časa, kot je bila veljavnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
  • 12.
    VDSS Sodba Pdp 381/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00073557
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela
    Tožnik nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je očitane kršitve storil vsaj zaradi malomarnosti, oziroma meni, da bi mu zaradi odsotnosti voljnega ravnanja toženka kvečjemu lahko podala odpoved iz razloga nesposobnosti. Ta pritožbeni ugovor je treba zavrniti, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik nedvomno sposoben opravljati odrejeno delo, sam pa temu niti ne nasprotuje, prav tako ne nasprotuje ugotovitvam o tem, da je samostojno rešil zelo majhen odstotek prejetih nalog, da je večino nalog posredoval v reševanje drugim sodelavcem ali v nasprotju z navodili celo neposredno zunanjim poslovnim partnerjem. Na pravilnost ugotovitev o utemeljenosti toženkinih očitkov ne vplivajo mesečne ocene dela, ki naj bi kazale na tožnikovo (zadosti) kvalitetno delo, saj je toženka s statistiko opravljenega dela dokazala svoje očitke. Dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka tožniku podala odpoved prehitro, saj je imel dovolj časa, da se v delo uvede in doseže zadostne delovne rezultate. Toženki za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga tudi ni bilo treba dokazovati, da delovnega razmerja s tožnikom ni več mogoče nadaljevati, saj to ni pogoj za njeno zakonitost.
  • 13.
    VSC Sodba Cp 395/2023
    30.11.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00071636
    OZ člen 963.
    regresni zahtevek
    Ker je tožeča stranka namesto toženca, kot zavarovalnica plačala obroke leasinga, je s tem pridobila pravico do regresa zoper toženca.
  • 14.
    VSL Sodba I Cpg 121/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00074728
    OZ člen 111, 111/2, 336, 336/1, 488, 490, 490/1, 490/2, 490/4, 495, 495/1. SPZ člen 37, 37/1. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-4, 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    vmesna sodba - odgovornost prodajalca za pravne napake - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - sankcije za pravne napake - razdrtje prodajne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - evikcija - sorazmerno znižanje kupnine - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop kupca od pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izguba pravice iz pravne napake - začetek teka prekluzivnega roka - enoletni prekluzivni rok - nastop zastaranja
    Prvi odstavek 490. člena OZ določa, da v primeru, ko prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar odvzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. To določilo torej razlikuje med primeri, ko pride do popolnega odvzema stvari in primeri, ko je stvarna pravica kupca le (začasno) omejena oziroma zmanjšana. Razdrtje pogodbe je možno le pri popolnem odvzemu stvari. V primeru, ko je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, ima kupec na voljo zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine, lahko pa pogodba v tem primeru preneha na podlagi kupčevega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev odstopne pravice po tem določilu mora biti izpolnjena dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo odstopne pravice prodajalcu dati primeren dodatni rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
  • 15.
    VSC Sklep Cp 320/2023
    30.11.2023
    DEDNO PRAVO
    VSC00072681
    ZD člen 133, 138, 214/3. ZPP člen 3, 7.
    odpoved dediščini - delitev zapuščine - nedopustno razpolaganje
    Dediča sta glede na vsebino skupaj vložene pritožbe s priloženo ji dedno izjavo dediča o odpovedi dediščine, v okviru svojih dispozitivnih pravic z dednim dogovorom uredila vprašanje delitve dediščine, kar sta lahko storila tudi med pritožbenim postopkom, in kar bistveno spreminja v obravnavani zadevi obstoječo dejstveno podstat od sicer ustaljene sodne prakse v tipičnih primerih, zaradi česar ne gre za odstop od sodne prakse.
  • 16.
    VSM Sodba I Cpg 164/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSM00074573
    OZ člen 131. ZVZD-1 člen 12. ZZVZZ člen 86, 87, 87/1, 88, 90, 91.
    poškodba delavca pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - pasivna legitimacija - dejanski delodajalec
    Zavod (v našem primeru tožeča stranka) ima pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe (86. člen ZZVZZ). Pravico ima zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je poškodba posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).
  • 17.
    VSC Sklep I Ip 285/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00078450
    ZST-1 člen 12. ZPP člen 319, 319/2.
    ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
    Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
  • 18.
    VSL Sklep PRp 588/2022
    30.11.2023
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00072043
    URS člen 22. ZP-1 člen 55, 63, 63/5, 65, 65/9, 155, 155/2.
    enako varstvo pravic - hitri postopek o prekršku - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do zagovora
    Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku na podlagi devetega odstavka 65. člena ZP-1 ugotoviti, da storilcu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost podati izjavo o spremenjenem očitku in bi moralo to kršitev odpraviti tako, da bi storilcu omogočilo, da poda izjavo, kar pomeni, da bi mu moralo zagotoviti pravico do zagovora.
  • 19.
    VSC Sklep I Cp 446/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00078362
    ZPP člen 108, 342.
    nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba
    Nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe, bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti
  • 20.
    VSC Sklep I Ip 306/2023
    30.11.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00072215
    ZIZ člen 43. ZPP člen 319, 365.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - učinki pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost - izvršilni postopek
    Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ iz procesnega razloga in ni sprejelo vsebinske odločitve (ne gre za materialno pravnomočnost). Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo.
  • 1
  • od 26
  • >
  • >>